Profimedia

Pogajalci Sveta Evropske unije in Evropskega parlamenta so v sredo dosegli okvirni dogovor o novih predpisih, s katerimi želijo okrepiti konkurenčnost evropskega kmetijsko-živilske sektorja, izboljšati varnost preskrbe s hrano in zmanjšati odvisnost EU na tem področju od zunanjih dobaviteljev. Dogovorili so se namreč o pravnem okviru za uporabo tako imenovanih novih genomskih tehnik (NGT), so ponoči v sporočilu za javnost navedli v Evropski komisiji.

Gre za pomemben korak na področju žlahtnenja rastlin v evropskem kmetijstvu, s katerim se bodo v primeru novih genomskih tehnik nekoliko zrahljala pravila. V skladu s pravnim okvirom se bo med drugim določenim živilom, spremenjenim s pomočjo novih genomskih tehnik, omogočila prodaja brez posebnih označb na embalažah. Prav tako pravila razlikujejo med NGT in gensko spremenjenimi organizmi (GSO).

Globalni trendi

Slovenski kmetje na preizkušnji: Bodo obdržali svoje njive?

Kaj so nove genomske tehnike ali NGT?

Evropska unija se ob poplavi novih tehnik za spreminjanje genoma že nekaj let osredotoča na izboljšanje zakonodaje v kmetijskem sektorju. Kot je znano, ima Unija na področju GSO precej strožjo zakonodajo od velike države na drugi strani luže, kjer v primeru GSO vlada malodane divji zahod. V EU mora biti med drugih na posameznem živilu označeno, da vsebuje GSO, kadar gre seveda za živilo, ki samo po sebi GSO vsebuje. To torej ne velja denimo za meso živali, ki so jih krmili z gensko spremenjeno krmo.

Ker je »zlovešča« kratica GSO že več kot desetletje na slabem glasu, se je stroka odločila, da je treba biti na tem področju bolj precizen.

Pojavil se je izraz nove genomske tehnike oziroma NGT, ki se od GSO pomembno razlikuje. Kar zadeva GSO oziroma v tem primeru gensko spremenjene rastline, gre za vnos »tujih« genov v rastlino, torej genov, ki tej rastlini niso lastni, denimo genov bakterije. Na drugi strani gre pri NGT za tehnike spreminjanja organizma oziroma rastline brez vnašanja »tujih« genov, torej ne gre za gensko spremenjen organizem.

· Slovenija

Sto tisoč evrov za razvoj celjskega kmetijstva

Z drugimi besedami, v primeru NGT gre za spreminjanje majhnega dela genskega zapisa posameznega organizma brez vstavljanja genskega materiala drugega organizma. Gre torej za tehnike, ki se precej razlikujejo od starih metod, iz katerih se je rodila celotna branža. Zagovorniki jasne ločnice med NGT in GSO poudarjajo, da gre v primeru NGT za spreminjanje organizma na način, ki se pojavlja tudi v naravi ali pri konvencionalnih metodah gojenja oziroma vzreje.

Največji podporniki NGT v Evropi so zlasti sindikati s področja kmetijstva in živilske industrije, podpirajo pa jih tudi vodilne kmetijske organizacije.

Postopno spreminjanje zakonodaje

Ker torej NGT ne gre enačiti z GSO, je postala pereč problem zakonodaja, saj so v EU za NGT veljala enako stroga pravila kot za GSO. Posledično so se v Bruslju že pred časom odločili, da to področje postopno uredijo.

To je pomembno, saj, kot so marca letos pojasnili na Evropski komisiji, lahko tehnike žlahtnjenja rastlin »prispevajo k trajnostnim agroživilskim sistemom in pomagajo pri spoprijemanju z izzivi, kot so neustrezna prehranska varnost na svetovni ravni in podnebne spremembe, ter koristijo kmetom, potrošnikom in okolju. Z novimi metodami bi lahko zmanjšali uporabo pesticidov in razvili rastline z manj alergeni.«

Ogrožen promet z živili

Slovenski kmetje v nevarnosti po vdoru v evidence uprave za varno hrano

Skratka, nove genomske tehnike lahko pripomorejo k žlahtnjenju rastlin, ki so odporne proti podnebnim spremembam ali škodljivcem, potrebujejo manj gnojil in pesticidov, zagotovijo večji donos ter učinkoviteje rabijo vodo in druge naravne vire, so našteli.

Nov pravni okvir rešuje nekaj ključnih težav pri vprašanju ločnice med NGT in GSO, zlasti glede tega, kako označevati posamezne izdelke, ki končajo na trgovskih policah trgovin, pa tudi glede samega patentiranja. V primeru NGT gre torej za ublažitev predpisov.

Pri patentih kompromis

Če so bili v Bruslju glede samega označevanja živil razmeroma soglasni, pa je glavno točko razhajanja v pogajanjih med Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom predstavljalo vprašanje patentov. V Evropskem parlamentu so namreč vseskozi pozivali k prepovedi patentiranja vseh novih genomskih tehnik, saj so se zavzemali za preprečitev privatizacije NGT, s tem pa so želeli zaščititi kmete, da bi se lahko ti svobodno odločali o njihovi rabi.

· Kmetijstvo

Promocija slovenskih pridelkov: Kmetje plačujejo,televizijski šovi kasirajo

Kot kaže, so zdaj sprejeli neke vrste kompromis. V skladu z novim pravnim okvirom bo patentiranje NGT do neke mere dovoljeno, a obstaja nekaj izjem, med drugim patentiranje ne bo mogoče za tiste tehnike z genskimi spremembami, ki se pojavljajo tudi v naravi. Obenem bodo kmetje v skladu z dogovorom ohranili pravico, da seme shranijo in ga ponovno uporabijo za naslednjo letino.

Novi predpisi sicer še ne bodo stopili v veljavo, saj morajo v drugem branju pravni okvir podpreti še poslanci v Evropskem parlamentu in same države članice, a glede na to, kako tovrstna pogajanja potekajo običajno, to velja le še za formalnost.