Ne zlato, ne bitcoin: Skrivnostna kovina osvaja trg
Rekordni skok na trgu preseneča vlagatelje in odpira vprašanja o prihodnjih trendih.
Na svetovnih trgih se dogaja pomemben premik, ki je dolgo ostajal v senci zlata. Srebro, pogosto imenovano »zlato za revne«, je letos doživelo izjemen preboj in se povzpelo v središče zanimanja vlagateljev, industrije in energetskega sektorja. Njegova cena se je od začetka leta več kot podvojila in dosegla zgodovinske ravni, kar pomeni enega najmočnejših preobratov med plemenitimi kovinami v zadnjih desetletjih.
Cena srebra je z okoli 30 dolarjev za unčo v začetku leta poskočila na več kot 64 dolarjev sredi decembra. Takšna rast – več kot 110-odstotna – predstavlja dramatičen kontrast preteklim letom, ko se je srebro večinoma gibalo v razmeroma ozkem cenovnem razponu in le redko uspelo trajneje prebiti navzgor, poroča Deutsche Welle.
Srebro je doživelo izjemno pozitiven trend na trgu in svojo vrednost podvojilo z okoli 30 dolarjev (24,54 evra) za unčo na začetku leta na rekordnih 64,65 dolarja za unčo 12. decembra.
Zakaj srebro prehiteva zlato?
Čeprav zlato tradicionalno velja za glavno varno zatočišče v negotovih časih, je letos po donosnosti občutno zaostalo. Njegova cena je zrasla za približno 60 odstotkov, kar je precej manj od rasti srebra. Razlogov za to pa je poročanju portala Deutsche Welle več.
K rasti cene srebra so sprva prispevali makroekonomski dejavniki: oslabitev ameriškega dolarja in pričakovanja, da bodo ameriške centralne banke začele zniževati obrestne mere, so povečali privlačnost plemenitih kovin. Toda bistveni razlogi segajo precej globlje – v samo razmerje med ponudbo in povpraševanjem.
Težave na strani ponudbe
Globalna proizvodnja srebra že več let ne dohaja povpraševanja. Latinska Amerika, ki zagotavlja več kot polovico svetovne proizvodnje, se sooča s strukturnimi težavami: rudniki se starajo, kakovost rude pada, zaloge pa se izčrpavajo.
Mehika, največja proizvajalka srebra na svetu, je v zadnjih letih zabeležila izrazit upad proizvodnje. Nekateri največji rudniki se približujejo koncu življenjske dobe, novih večjih odkritij pa ni. Podobne težave imajo tudi Peru, Bolivija in Čile, kjer poleg geoloških izzivov vlaganja zavirajo politična nestabilnost in strožja okoljska zakonodaja.
Po ocenah analitikov bo brez novih nahajališč ali spodbudnejših regulativ proizvodnja v regiji do konca desetletja stagnirala ali celo upadla. Trg srebra je zato že peto leto zapored v strukturnem primanjkljaju.
Industrijska kovina v svetu zelene in digitalne preobrazbe
Na drugi strani povpraševanje hitro narašča. Srebro ni več zgolj naložbena kovina, temveč postaja ena ključnih surovin sodobnega gospodarstva. Njegova izjemna električna in toplotna prevodnost mu daje nepogrešljivo vlogo v energetiki, elektroniki in digitalnih tehnologijah.
Sončna energija je eden glavnih motorjev rasti. Fotovoltaični paneli za delovanje potrebujejo srebrno pasto, globalna širitev obnovljivih virov pa pomeni strmo rast porabe kovine. Tudi električna vozila vsebujejo bistveno več srebra kot klasični avtomobili, saj se uporablja v baterijah, elektronskih sistemih in polnilni infrastrukturi.
Vse pomembnejša je tudi vloga srebra v digitalnem gospodarstvu. Podatkovni centri in čipi umetne inteligence zahtevajo materiale, ki omogočajo izjemno zanesljivost in učinkovito odvajanje toplote – lastnosti, v katerih srebro nima prave konkurence.
Sposobnost te plemenite kovine, da prenese velike električne obremenitve, zagotavlja čiste signale in stabilno delovanje v velikem obsegu, hkrati pa visoka stopnja toplotne prevodnosti pomaga odvajati ekstremno toploto, ki jo ustvarjajo delovne obremenitve umetne inteligence.
Medtem ko uporaba srebra pri izdelavi kovancev in palic upada, ostajajo druge tradicionalne uporabe, kot so nakit, elektronika, medicinski pripomočki in potrošniško blago, še vedno močni segmenti.
Inštitut za srebro napoveduje, da bo globalno industrijsko povpraševanje po srebru v naslednjih petih letih neprekinjeno raslo.
Od denarja do strateške surovine
Zgodovinsko gledano je srebro tisočletja služilo kot denar in hranilec vrednosti. Še v 19. stoletju so številne države svoje valute vezale tako na zlato kot na srebro. V 20. stoletju je to vlogo izgubilo, vendar ni izginilo – preoblikovalo se je v industrijsko kovino.
V 20. stoletju je srebro izgubilo svojo vlogo denarja, ko so države opustile srebrni standard. Zlato je ostalo v rezervah centralnih bank, srebro pa je prešlo v industrijsko rabo. Ohranilo pa je svoj ugled zaščite pred inflacijo in finančno nestabilnostjo – zapuščino svoje dolge zgodovine kot vsakdanjega denarja.
Danes se zdi, da se srebro vrača v ospredje v novi vlogi: kot strateška surovina energetske in tehnološke preobrazbe. Prav ta dvojna narava – kombinacija investicijskega zatočišča in industrijskega materiala – mu daje poseben položaj na trgih.
Pogled naprej
Čeprav nekateri analitiki opozarjajo na možnost kratkoročnih korekcij po tako hitri rasti, dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Povpraševanje bo po napovedih še naprej raslo, ponudba pa bo ostala omejena, še piše Deutsche Welle.
Srebro tako vse manj deluje kot »revnejši sorodnik zlata« in vse bolj kot ena ključnih surovin prihodnjega desetletja. Za vlagatelje, industrijo in energetske strategije držav postaja kovina, ki je ni več mogoče prezreti.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
