Odziv Fidesa in ministrstva podoben: Ustavno sodišče nam je pritrdilo
Tako Fides kot ministrstvo za zdravje menita, da je ustavno sodišče z odločbo v veliki meri pritrdilo njima.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Fidesa za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se v večini nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da pogoj ogroženosti pravic delavcev ni izkazan, in je zahtevo zavrglo.
Hkrati je odločilo, da so deli zakona o zdravniški službi, ki so razširili obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, v neskladju z ustavo. S tem so delno ugodili zdravniškemu sindikatu Fides.
Po navedbah sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) je ustavno sodišče z odločitvijo pritrdilo, da pravice do stavke ni dopustno omejiti tako, da se ta v praksi izniči. Prepričani so, da je podalo tudi zelo jasno stališče, da je treba v določanje minimalne službe v času stavke vključiti tudi socialne partnerje, ne pa minimalnega obsega določati enostransko tekom stavke, kot je bilo to storjeno z izpodbijano zakonsko ureditvijo tekom stavke zdravnikov.
Stavka ni bila uperjena proti pacientom
Ustavno sodišče je po mnenju Fidesa tako po skoraj dveh letih od omejitve stavke potrdilo, da razširjen minimum delovnega procesa, ki je v praksi pomenil skoraj polno izvajanje dela, presega dopustne meje in posega v samo bistvo pravice do stavke.
"V sindikatu Fides smo ves čas poudarjali, da naša stavka ni bila uperjena proti pacientom. Nujna zdravstvena oskrba je bila in ostaja zagotovljena. Naše opozorilo je bilo usmerjeno proti ureditvi, ki je pod pretvezo zaščite pacientov širila obveznosti tudi na storitve, ki niso nujne, ter s tem dejansko onemogočala stavko. Odločitev ustavnega sodišča v tem delu jasno potrjuje pravilnost teh stališč," so sporočili.
Menijo, da odločba predstavlja tudi priložnost, da se v prihodnje vprašanja v zdravstvu rešujejo drugače, in sicer z dialogom, ob spoštovanju ustave in v korist tako bolnikov kot zdravstvenih delavcev.
Vzpostavljeni pogoji za ponovitev izpodbijane ureditve
Kot so pojasnili, je ustavno sodišče istočasno sprejelo tudi odločitev v zvezi z izpodbijanjem določb novele zakona o zdravniški službi. Glede izpodbijanja ustavnosti omejitve, ki se nanaša na dodatno delo zdravnikov in zobozdravnikov zaposlenih v javnih zavodih, so zavzeli stališče, da se njihova zahteva zavrže, saj je "o identični zahtevi že presodilo z odločbo U-I-79/25 in ugotovilo neskladnost takšne ureditve z ustavo, s čimer je pritrdilo tudi našim stališčem in očitkom".
V preostalem delu pa je ustavno sodišče po oceni Fidesa kljub več konkretnim primerom posegov v pravice zaposlenih presodilo, da še ni izkazana zadostna in neposredna ogroženost pravic delavcev za presojo ustavnosti spremenjene ureditve in zahtevo zavrglo. Kot so zapisali, jim je ustavno sodišče s tem vzpostavilo pogoje, da se bo presoja ustavnosti izpodbijane ureditve lahko ponovila na podlagi konkretnih primerov posega in ogroženosti pravic delavcev tekom izvajanja zakona.
Najdaljša stavka v zgodovini
Zdravniška stavka, ki jo je 15. januarja 2024 začel Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, je najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije. Zdravniki so jo zaostrili z umiki soglasij za nadurno delo, a jo bolniki ne občutijo, saj je vlada najprej z uredbo, nato pa z novelo zakona o zdravniški službi razširila seznam storitev, ki jih morajo zdravniki izvajati med stavko.
Ministrstvo: Potrditev ustavnosti omejitve pravice do stavke
Podobno kot Fides, tudi na ministrstvu za zdravje menijo, da je ustavno sodišče večinoma pritrdilo njim. V odločbi, da so deli zakona o zdravniški službi v neskladju z ustavo je v pretežnem delu potrdilo ustavnost omejitev pravice do stavke. Odločba namreč potrjuje, da je zagotavljanje neprekinjenega in varnega zdravstvenega varstva ustavno dopusten in nujen razlog za določene omejitve stavke, kot so zapisali.
Odločba kot usmeritev za izboljšave
V odzivu na odločitev sodišča, da so deli zakona o zdravniški službi, ki so razširili obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, v neskladju z ustavo, pa so na ministrstvu zapisali, da odločbo razumejo kot potrditev dosedanjih prizadevanj za zaščito pacientov in stabilnost zdravstvenega sistema. Hkrati jo bodo upoštevali kot usmeritev za morebitne izboljšave zakonodaje, z namenom dodatne krepitve pravne jasnosti in uravnoteženja pravic vseh vključenih.
Dodali so, da ustavne presoje niso prestale le obveznosti izdaje določenih obrazcev, listin in potrdil med stavko, saj po mnenju ustavnega sodišča ni izpolnjen pogoj sorazmernosti, opravljanje določenih zdravstvenih storitev, ki na ravni zakona niso dovolj natančno opredeljene, ter zdravstvene storitve, vezane na pravico do zdravljenja v tujini, v primeru, da opustitev teh storitev ne povzroči resne zdravstvene škode. V tem obsegu je ustavno sodišče razveljavilo tudi prekrškovno določbo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
