Sa.R.

Število zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih se je od oktobra 2023 v letu in pol povečalo za 296, aprila jih je bilo po podatkih ministrstva za javno upravo 7547. Najbolj se je zvišalo število zdravnikov splošne in družinske medicine.

A "absolutne številke o prirasti ne povedo veliko in same po sebi niso pokazatelj dejanske dostopnosti do zdravstvenih storitev," je prepričan Polh. Kot je zapisal za STA, je ključno, ali rast števila zdravnikov sledi naraščajočim potrebam pacientov, povezanih z razvojem medicine in starajočo se družbo, ter kateri zdravniki zapuščajo javni sektor. "Posebej nas skrbi odhod mladih zdravnikov po zaključeni specializaciji in privlačnost Slovenije za zdravnike iz tujine," je dodal.

Ob tem v Fidesu opozarjajo, da se bo realna kadrovska slika, predvsem v določenih specialnostih, pokazala maja 2026, ko se bo izteklo prehodno obdobje novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je med drugim razmejila delo v javnem sektorju in pri zasebnikih. "Zato pričakujemo, da bo ustavno sodišče čim prej odločilo o naši zahtevi za presojo ustavnosti spornih členov novele," je zapisal.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je na ustavno sodišče namreč junija vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti ključnih določb novele, ki med drugim zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela. Ustavnemu sodišču so predlagali, da presojo opravi absolutno prednostno ter do dokončne odločitve zadrži izvajanje teh členov.

Fides je bil kritičen tudi do plačne reforme v javnem sektorju, ki pa je tudi zdravnikom prinesla višje plače. Povprečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov se je po podatkih povečala z 3867 na 5487 evrov. A v Fidesu poudarjajo, da povprečna plača ne odraža razlik znotraj poklica - kdo je vključen, katere dodatke vključuje in kako se upoštevajo različne specialnosti ter obremenitve.

"Ob tem je treba poudariti, da je dvig plač v določenih primerih predvsem posledica odprave dolgoletne krivice zdravnikom, ki so zaradi plačnega stropa obtičali brez možnosti napredovanja," je izpostavil Polh.

Plačna reforma bi sicer po mnenju Fidesa morala zagotoviti privlačne pogoje za mlade zdravnike in druge zdravstvene poklice, a obstoječe prevedbe teh učinkov po njihovih trditvah ne kažejo.

Ob tem dodajajo, da stavka, ki jo vodijo od januarja 2024, "ni povezana zgolj z višino plač, temveč z neuresničenima stavkovnima sporazumoma, ki zahtevata vzpostavitev ločenega zdravstvenega plačnega stebra. Ta je ključen za ohranitev dostopnega javnega zdravstva in ureditev pogojev dela za vse zdravstvene delavce," so zapisali. Vztrajajo, da bodo brez sistemskih sprememb, ki bodo naslovile specifike zdravstva, težave ostale, tudi če se posamezne plače začasno dvignejo.

"Osem mesecev po prenovi plačnega sistema, ki je uvedla še nove anomalije in neenakosti, se potrjuje nujnost, da se specifike zdravstva uredijo sistemsko. Javni zdravstveni sistem potrebuje rešitve, ki niso politično, ampak družbeno vprašanje, saj neposredno vplivajo na dostopnost zdravstvenih storitev za državljane," so zapisali v Fidesu.

Pogovori z vladno stranjo sicer po navedbah Polha potekajo konstruktivno in so že prinesli nekatere pozitivne rezultate, kot sta odprava krivic zdravnikom, ki so bili zaradi plačnega stropa prikrajšani za napredovanja, ter določitev karierne poti. Nazadnje so se z vladno pogajalsko skupino sestali v začetku poletja, naslednje srečanje pa načrtujejo v začetku septembra. "Stališča pri ključnih točkah prenove plačnega sistema ostajajo oddaljena, a verjamemo, da je ob politični volji mogoče doseči dogovor v skladu s podpisanimi zavezami," je navedel Polh. Ob tem pa dodal, da glavni izziv ostaja mandat vladne pogajalske skupine. "Dokler ta ne bo imel pooblastil za sprejem vsebinskih odločitev, bo težko doseči preboj," je posvaril Polh.