© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Zakon o zdravstveni dejavnosti
Čas branja 2 min.

Zahteva Fidesa padla že na pragu ustavnega sodišča


P. S.
8. 4. 2026, 14.51
Posodobljeno
16:03
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Fidesa za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti.

ustavno sodišče
Marko V.

Ti se v večini nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da pogoj ogroženosti pravic delavcev ni izkazan, in je zahtevo zavrglo.

V sindikatu so vložili zahtevo za ustavno presojo členov zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu ali pri tako imenovanem čistem zasebniku, to so členi 51.a, 53., 53.b, 53.c in 53.d.

Člen 51.a določa, da se mora zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu ali pri koncesionarju, vključiti v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Pogoje za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva določa 53. člen.

Preberite še

Člen 53.b je tisti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo, saj določa, da lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen pri enem ali več javnih zavodih, sklene pogodbo za krajši delovni čas ali podjemno pogodbo le v okviru javne zdravstvene mreže, za to pa potrebuje soglasje delodajalca.

Člen 53.c opredeljuje pogoje za sklepanje podjemne pogodbe, člen 53.d pa določa, da sme zdravstveni delavec, ki v javnem zavodu dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim javnim zavodom, vendar največ za osem ur na teden.

Vložili so tudi zahtevo za oceno ustavnosti prve točke četrtega odstavka, ki med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti našteva, da mora imeti izvajalec zdravstvene dejavnosti določenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, in tretje alineje petega odstavka člena 3.a, ki določa, da zdravnik ne more samostojno opravljati zdravstvene dejavnosti, če prej ni bil vsaj dve leti zaposlen v zdravstvenem timu. Zahtevali so tudi oceno ustavnosti 5. člena, ki opredeljuje mrežo javne zdravstvene službe.

fides.JPG
Borut Živulović / BOBO
Fides

Večino zavrgli soglasno, pri dveh členih dva sodnika proti

Kot so v sklepu pojasnili na ustavnem sodišču, so zahtevo za oceno ustavnosti prve točke četrtega odstavka, tretje alineje petega odstavka 3.a člena, 5., 53.b, 53.c in 53.d člena zavrgli soglasno, prav tako pa so se soglasno strinjali, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka z zahtevo.

Medtem so zahtevo za oceno ustavnosti člena 51.a in 53. člena zavrgli s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Primož Gorkič in Rok Svetlič.

Ustavno sodišče se ni spuščalo v presojo ugovorov vlade, da ni izkazan pogoj reprezentativnosti predlagatelja, in tudi ni odločalo o ponovnem predlogu predlagatelja za začasno zadržanje izpodbijanih določb, so še pojasnili.

Razširjen obseg storitev dela med stavko neskladen z ustavo

Hkrati je ustavno sodišče odločilo, da so deli zakona o zdravniški službi, ki so razširili obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko, v neskladju z ustavo.

S tem so delno ugodili zdravniškemu sindikatu Fides, saj so odločili tudi, da so nekateri izpodbijani deli zakona skladni z ustavo. Državni zbor ima leto dni časa, da protiustavnost odpravi.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.