Jure Klobčar / MPA

• To so ključni ukrepi novele, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo

Pred njo sta ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj podala izjavo za medije.

Prevolnik Rupel: Zakon je za paciente boljši

Ministrica je poudarila, da zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je bil sprejet v DZ, prinaša bolj natančno regulacijo zdravstvene dejavnosti, da se bodo pacienti lahko bolje orientirali v zdravstvenem sistemu. "Zakon je ravno zato boljši za paciente, ker prinaša večjo preglednost, saj vemo, kdo, kdaj in kje dela, kdo nas bo pregledal ..." Kot je dejala, bo evidenca zdravstvenih zavodov zdaj veliko boljša, saj bo povezana z evidenco Ajpesa. Nekatere od rešitev, ki jih prinaša zakon, so že bile v zakonodaji, a niso bile dovolj jasno napisane. "Taka je recimo ureditev vnašanja izvidov, ki je z novo določbo veliko bolj dodelana. Pacientom bodo izvidi v centralnem registru takoj na voljo, ne glede na to, pri katerem izvajalcu so v obravnavi."

Prevolnik Rupel je še dodala, da zakon prinaša obvezno vključevanje vseh, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, v neprekinjeno zdravstveno varstvo, kar zagotavlja bolj enakomerno obremenitev zdravstvenih delavcev. "Pomembna novost je tudi povezovanje zavodov v zdravstvene regije, ki bodo olajšale delo tako na poslovnem kot strokovnem nivoju."

Brecelj: Prikazali bomo resnične podatke o čakalnih dobah

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je naznanil dve temi, ki ju bodo obravnavali na seji. "Ena so čakalne dobe. Prikazali bomo resnične podatke in zakaj prihaja do različnih informacij v javnosti. Druga je regionalizacija, kar je po moje zelo dobra ideja. Regije bodo po zgledu NIJZ-ja, povezane bodo bolnišnice in zdravstveni domovi. Če bi imeli severnoprimorsko regijo, bi bilo v ZD Tolmin težav bistveno manj, ker bi si medsebojno pomagali," je povedal Brecelj in dodal, da bo predlog šel naprej, "od ministrstva, pa tudi od lokalnih interesov in šerifov pa je odvisno, kako daleč bo stvar prišla. Mislim pa, da je predlog zelo dober za funkcioniranje in boljše sodelovanje na regijskem nivoju."

Treba je naprej, ne glede na upor

Kot je povedal Brecelj, bodo v prihodnje, če bo predlog sprejet, na eni strani spremljali obolevnost v regiji, na drugi pa, kaj vse je bilo narejeno in temu prilagajali mrežo. "Ministrstvo obljublja, da bo mreža narejena v letu dni. Žal mi je, da zdravniške zbornice to ne zanima oziroma to jemlje kot nekaj negativnega, kar je nerazumljivo," je dejal predsednik strateškega svet in napovedal, da bodo stvari korak za korakom vseeno šle naprej. Poudaril je, da je zdravstvo treba urejati. "Zaradi mene je lahko proti kdorkoli, interesov je ogromno. Izjave Ameriške gospodarske zbornice, Zdravniške zbornice, zasebnih zdravstvenih zavarovalnic postajajo vedno bolj podobne. A, ne glede na upor, je treba iti naprej, sicer se nam bo zdravstvo res uredilo po zgledu Ameriške gospodarske zbornice."

Zdravniška zbornica sesuva napredek

Po njegovo se bo korupcijo odpravilo z dobrim vodenjem, urejenostjo in čistimi posli v zdravstvu, ne pa s policijo in sodstvom. "Res mi je žal, da zdravniška zbornica ne sodeluje in sesuva napredek v zdravstvu ter vse skupaj zavija v izgovore o rušenju javnega zdravstva. Ne gre tudi za rušenje zasebnega zdravstva, gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnega zaslužka in odiranja Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Pričakujem, da bo vlada - ne glede na upor - šla naprej," je bil, kot vedno, brez dlake na jeziku Brecelj.

• Zdravniški sindikat Fides v vložitev ustavne presoje novele zakona o zdravstveni dejavnosti
  

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je že napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo glede škodljivih členov v novem zakonu, Brecelj pa ima o Fidesu svoje mnenje. "Pred leti sem bil član Fidesa, potem pa sem videl, kaj počne in sem izstopil. Fides me ne zanima in mislim, da zdravniki, ki delamo v javnem zdravstvu, nimamo sindikata, ki bi resno zastopal naše interese," je dejal Brecelj ter se dotaknil še dela zakona o neprofitnosti koncesionarjev. "Javno sem povedal, da se mi zdi to brez veze. ZZZS bi moral biti tisti, ki spremlja cene storitev in, če smatra, da so kje cene in dobički previsoki, bi cene znižal," je povedal predsednik strateškega zbora in izrazil bojazen, da bodo zdaj zaradi prepovedane profitnosti dobičke skrivali. "Imeli smo dopolnilno zavarovanje, kjer zavarovalnice niso imele nobenih dobičkov in so prikazovale samo stroške, hkrati pa na vseh možnih nivojih leta lobirale za to, da se zavarovanje ni ukinilo. Ta zgodba se je zdaj ponovila. Mislim, da je to povsem nepotrebna in celo škodljiva zadeva. Stroške mora nižati ZZZS, ne pa zakon," je zaključil Brecelj.

Jure Klobčar / MPA