Arhiv Štajerskega Tednika

Potrebno znanje si je pridobila na tečajih preko kmetijske zadruge. Njeni namazi, suhi sireki, ki jih od vsega začetka pripravlja na tradicionalen način, brez siril, so se ljudem, ki cenijo kakovostna živila, že na začetku priljubili. Na teden v domači sirarni predela 150 litrov mleka. Z njenimi izdelki se večinoma oskrbujejo turistične kmetije, na tržnice pa ne hodi, saj bi ji takšna prodaja vzela preveč časa. Dela na kmetiji, kjer živi s tremi majhnimi otroki in skrbi še za babico, je vedno veliko.

Z veliko volje in svojim denarjem do sirarne

„Od jutra do večera, pa še zvečer. Otroci so v šoli in v vrtcu, tako da si delo lahko razporedim. Malo težje je v počitnicah, a vse gre, če ima človek svoje delo rad oz. mu je v veselje,“ pove Maša, ki je, ko je bila še čisto majhna, govorila, da na kmetiji že ne bo delala. Danes se tem besedam samo še nasmeji, ker življenje obrača in na koncu obrne, da vse pride na svoje mesto.

Dejavnost na svoji kmetiji razvija preudarno in v okviru svojih možnostih. Ker je bila nosilka že prej, so ji bila vrata na razpisu za mlade prevzemnike kmetij zaprta. Tudi na drugih razpisih ji ni nikoli uspelo, preveč je vsega, različnih papirjev in dokazovanja. Sirarno si je tako uredila z lastnimi sredstvi. Tudi bodoči razvoj bo gradila le na lastnih sredstvih. To so tudi tisti najbolj zdravi temelji, četudi je razvoj zato počasnejši.

Za sir Prlek v bučni postelji in suhe sireke zlato priznanje

Preberite več v Štajerskem Tedniku