Freepik

Konec julija je, prijavni roki se zapirajo, morda pa se pri vas šele zdaj zares odpira vprašanje: kam naprej? Počitniški dnevi so lahko ključni za odločitev, ki bo krojila vašo prihodnost. Ste ravno končali srednjo šolo ali pa morda že delate in vas mika sprememba, nadgradnja ali popoln zasuk v karieri? Čas je, da si zastavite nekaj bistvenih vprašanj.

Študij po meri vašega življenja, ne obratno

Ko slišimo izraz »prava fakulteta«, marsikdo najprej pomisli na poklice, kot so programer, odvetnik, zdravnik. A sodobna realnost je precej širša – in kompleksnejša. Prava izbira ni nujno tista, ki ponuja najvišjo začetno plačo, ampak tista, ki ustreza vašemu življenjskemu slogu, interesom in dolgoročnim ciljem.

Ker je študij pomemben, a ne edini prostor za pridobivanje znanja v tem ključnem življenjskem obdobju, je treba upoštevati, kakšen ritem življenja narekuje izven učnih klopi.

Dobra fakulteta ali višja šola danes pomeni predvsem to, da nudi:

• dovolj prilagodljivosti za vse, ki poleg študija tudi delate, skrbite za družinske člane, trenirate ali opravljate prostovoljsko delo;
• študij z vizijo prihodnosti: izberite smer, ki bo iskana ne le danes, temveč tudi čez desetletje;
• možnost prekvalifikacije oziroma multidisciplinarnost, če se vaši poklicni interesi pozneje spremenijo;
• odprto študijsko okolje tvorijo kakovostni predavatelji, realni vpogledi v stroko in nenehna spodbuda k praktičnemu znanju;
• bogat obštudijski utrip z društvi, klubi, tutorstvom in priložnostmi za neformalno mreženje.

Poleg tega, da naj bo smer gospodarsko zanimiva, naj fakulteta tako nudi zadostno prilagodljivost – če na primer pričakujete pogosto odsotnost, se pozanimajte, ali fakulteta oziroma visoka šola omogoča zadostno časovno fleksibilnost. Pogosto rešitev pri tem predstavlja zasebna izobraževalna ustanova, ki lahko študentom nudi večjo časovno prilagodljivost.

Freepik

Pomembna vprašanja, ki jih lahko zastavite:

-Kakšna je podpora študentom tekom študija?

-Ali je ta smer zaželena na trgu dela?

-Kako so zasnovani predmeti; ali vključujejo teorijo in prakso?

-Kakšne so izkušnje in nasveti diplomantov?

-Se šola povezuje z industrijo, lokalnim okoljem, tujino?

-Imajo študentje možnost sodelovati v klubih, društvih, mreženju?

Ali se bom lahko zaposlil/-a?

To je nedvomno eno od prvih vprašanj, ki nas spreleti, ko se zazremo v vpisni obrazec. Trenutno iskani poklici so morda zvezde enega desetletja, a to ni dovolj. Več kot polovica poklicev, ki jih bodo opravljali današnji osnovnošolci, še sploh ne obstaja, nekateri obstoječi poklici pa bodo v prihodnjem desetletju že zamrli.

Če razmišljate dolgoročno, usmerite pozornost na »večne« poklice – poklice, ki jih še dolgo časa ne bo mogoče v celoti avtomatizirati ali nadomestiti. To so na primer zdravniki, inženirji, tehniki, obrtniki, gostinci; poklici, ki temeljijo na specializiranem znanju, spretnostih in neposrednem stiku z ljudmi ali stroji. To so poklici, ki jih je težko nadomestiti in ostajajo stabilna opora tudi v negotovih časih.

Če lahko, se o svoji potencialni izbiri pogovorite z nekom, ki v panogi že dela. Njihove izkušnje vam lahko razjasnijo marsikatero neznanko. In če še niste prepričani – leto premora za premislek ni izgubljen čas, temveč lahko pomeni bolj trdno in zavestno odločitev.

Smer študija ni le odgovor na vprašanje “kaj bom postal”, temveč priložnost, da razvijate sebe – kot strokovnjaka, sodelavca, človeka. Zato ne iščite le prave fakultete, ampak iščite pravo odločitev zase.

Fakulteta naj vas pripravi na redno delo

Dobra izobraževalna ustanova naj vas poleg strokovnega znanja opremi tudi z mehkejšimi, a življenjsko pomembnimi veščinami. Ne glede na študijsko smer se vprašajte, ali vam bo program pomagal razviti naslednje sposobnosti:

• prilagodljivost na novosti, ki je ključna za hitro spreminjajoče se trge;
• razumno sklepanje, kjer znate povezati podatke, predvidevati posledice in reševati probleme tudi na kreativne načine;
• čustveno in družbeno inteligenco, ki je danes pogosto vsaj tako pomembna kot akademski nazivi, saj vas uči ustvarjanja pozitivnih odnosov z ostalimi študenti in profesorji ter kasneje s strankami, poslovnimi partnerji, sodelavci;
• računalniško in tehnološko pismenost, saj je ne glede na stroko pomembo, da ste seznanjeni z novimi tehnologijami na vašem področju in imate priložnost dela z njimi;
• večdisciplinarnost, ki naj jo fakulteta spodbuja z raznolikimi aktivnostmi in poučnimi vsebinami izven vašega področja, saj se stroge meje med panogami vedno bolj brišejo (npr. učenje osnov računalništva za strojne tehnike ali komunikacijskih sredstev za turistične delavce)

Freepik

Doma ali v tujini?

Študij v tujini se sliši vabljivo, a ni za vsakogar. Pri izbiri upoštevajte:

• stroške bivanja, prehrane in šolnin (pri nas jih pogosto krije država, v tujini redkeje),
• dostopnost študentskega dela, ki je pri nas dobro urejena,
• možnost izmenjav – morda Erasmus+ v času študija ali podiplomskega študija v tujini,
• znanje jezika – ali boste lahko nemoteno sledili predavanjem, opravljali prakso, se vključili v družbo?

Presenetljivo veliko zanimivih študijskih smeri lahko najdete tudi v Sloveniji – tako na javnih kot zasebnih ustanovah. Prav slednje pogosto ponujajo bolj oseben pristop, manjše študijske skupine, individualna svetovanja in fleksibilne urnike. Čeprav je šolnina višja, marsikdo to izkušnjo oceni kot bolj dostopno in prilagojeno.

Kaj pa, če še niste prepričani?

Če se vam odločitve ne zdi mogoče sprejeti že zdaj, si vzemite leto premisleka. V tem času lahko delate, raziskujete, se udeležujete tečajev, pogovorov, informativnih dni. Ne pozabite – informativni dnevi se začno že v začetku leta.

Odločitev za študij ni nujno trajna. Danes je znanje življenjski proces. A če se že zdaj naučite premišljeno izbirati, ste naredili prvi korak v pravo smer.