Profimedia

Vsi gensko spremenjeni organizmi (GSO), tudi tisti, pridobljeni z novimi tehnikami, morajo biti na živilih jasno označeni, zahtevajo evropske potrošniške organizacije, med njimi tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Kot opozarjajo, bi se s predlagano uredbo EU večino GSO, ustvarjenih z novimi genomskimi tehnikami, izvzelo iz obveznega označevanja.

Intervju

Na koncu ljudje jedo tisto, kar je v interesu korporacij

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v ZPS, so podjetja, kot sta Monsanto in Bayer, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na trg pripeljala prve GSO. EU je takrat hitro postavila pravila, ki so določala stroge varnostne preglede in jasno označevanje tovrstnih živil.  Danes se zgodovina ponavlja. "Nova generacija GSO, preimenovana v nove genomske tehnike, se poskuša skriti za znanstvenim žargonom. A resnica je preprosta: če je DNK umetno spremenjena, gre za GSO," poudarjajo v ZPS.

Sodišče EU je julija 2018 določilo, da rastline, pridobljene z novimi genskimi tehnikami, spadajo med GSO in jih je treba kot take tudi regulirati. Evropska komisija je kljub temu julija 2023 predlagala uredbo, ki bi večino GSO, ustvarjenih z novimi genomskimi tehnikami, izvzela iz obvezne ocene tveganja, sledljivosti in označevanja. Komisija trdi, da so ti organizmi skoraj enaki rastlinam, vzgojenim s klasičnimi metodami, zato jih šteje za naravne.

Odločitev komisije na podlagi pritiska lobijev

Po navedbah ZPS številni znanstveniki opozarjajo, da so takšne spremembe lahko veliko bolj tvegane, saj omogočajo genske kombinacije, ki jih v naravi ni mogoče doseči. Prav tako Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in institucije, kot so francoska agencija za hrano in okolje, nemška agencija za varstvo narave in avstrijska agencija za okolje, nikoli niso predlagale izvzetja NGT-GSO iz nadzora. "A dokumenti razkrivajo, da je komisija kljub temu obljubila industriji: odločitev bo sprejela sama. Pa ne na podlagi znanosti, temveč na podlagi pritiska lobijev," so zapisali na ZPS.

Na ZPS tem poudarjajo, da ni težava v tem, da gre za GSO. Mnogi tovrstni organizmi so namreč koristni, saj omogočajo večjo količino pridelkov, zaščito pred škodljivci in izboljšujejo hranilno vrednost pridelkov, je pojasnil vodja prehranskega oddelka na ZPS Matjaž Pirc.

Živinoreja brez meja

Skrivni zemljevid evropskih megafarm: sateliti razkrivajo živinorejske gigante

"Glavna težava je, da se njihove prisotnosti ne bi označevalo - in ko gre za NGT-GSO, ki po mnenju znanstvene stroke še niso dodobra raziskani, to lahko predstavlja potencialno tveganje," je dejal.

Sledljivost hrane temeljna pravna obveznost v EU

Na ZPS ob tem izpostavljajo, da je sledljivost hrane skozi celotno dobavno verigo temeljna pravna obveznost na podlagi uredbe EU o živilih. Prav tako imajo potrošniki v skladu s pogodbo o delovanju EU in v skladu z uredbo o živilih zakonsko pravico vedeti, kaj jedo.

Kaj je na vaši mizi?

Kriminalne združbe preplavile Evropo z nevarnimi živili

Označevanje tovrstnih organizmov je po prepričanju ZPS izvedljivo in nujno. "Komisija trdi, da teh rastlin ni mogoče razlikovati od navadnih. Toda ista podjetja, ki jih patentirajo, jih zelo dobro prepoznajo, ko gre za dobiček. Če jih znajo zaščititi z intelektualno lastnino, jih znajo tudi označiti," menijo.

Evropske potrošnike organizacije zato zahtevajo jasno označevanje vseh GSO, tudi tistih, pridobljenih z novimi tehnikami, sledljivost od semena do krožnika ter odločanje na podlagi znanosti in ne lobijev.