Njegovo naglavno okrasje, katerega je zbiral 16 let, sestoji iz nič manj kot 645 metrov tkanine. Skupna teža znaša 45 kilogramov – da si ga nadene, vsako jutro porabi šest ur.

Na svoj pisan turban je zelo ponosen – kako tudi ne, saj pravi, da ga namerava nositi, dokler je še kaj moči v njegovih rokah. »Zame ne predstavlja bremena,« je razložil. »Najsrečnejši sem, ko ga nosim.« Ko ga nima na sebi, pravi, ga prav pogreša: »Kadar ga nimam na sebi, se počutim, kot da mi nekaj manjka. Bojim se, da bom padel, prav tako pa me preganja občutek, da sem nekaj pozabil.« Večina privržencev sikhizma, pete največje religije na svetu, ki napada hindujski kastni sistem, saj temelji na ideji o enakosti ljudi v božjih očeh, sicer nosi turbane, a veliko manjše – nekje med petimi in sedmimi metri dolžine.

Avatar Singh pa se je odločil, da bo s svojim turbanom podrl rekord, ki ga je postavil Major Singh, ki se je ponašal s pokrivalom iz 400 metrov tkanine. Velikanski turban, okrasje in sablja ga znatno omejujeta – v avtomobil se le stežka zbaše, prav tako mu znatno oviro predstavljajo vrata.

»Kadar ga nimam na sebi, se počutim, kot da mi nekaj manjka.«

Zato se na romanja po Pandžabu najraje odpravlja z motorjem, zaradi svoje edinstvene pojave pa je postal prava zvezda. »Kamorkoli grem, se okoli mene zbirajo ljudje. Nekateri so osupli, ko me vidijo. Moj turban dojemajo kot blagoslov,« je povedal. Vseeno pa v pozornosti ne uživa ravno: »Vsakdo ima svoje meje – dnevno se lahko fotografiram le z toliko ljudmi. Več ur namreč porabim, da si turban sploh nadenem.« Kljub temu pa ostaja ljubljenec ljudstva in pravi navdih za mlajše sikhe, ki so že skoraj opustili nošenje značilnih turbanov.