Sa.R.

Delavska svetovalnica je na novinarski konferenci opozorila na perečo problematiko dolgotrajnih kazenskih ovadb zaradi kršitev temeljnih pravic delavcev.  Opozarjajo, da so postopki na sodiščih pogosto izjemno dolgi, kazni pa neodgovarjajo resnosti kršitev.

Goran Lukić, predsednik Delavske svetovalnice, je izpostavil več primerov, ki kažejo, kako težko delavci uresničujejo svoje pravice. Delavci se na njih obračajo, ker postopki trajajo leta, včasih tudi desetletje, kar ogroža učinkovitost pravice in pravičnost.

Gospodarstvo

Takšne nagrade bodo zimskemu regresu primaknili v Petrolu, Leku in Krki

Eden od primerov vključuje delodajalca, ki ni izplačal plač, prispevkov in regresa delavcem leta 2016. Ljubljansko sodišče je leta 2025 odločilo, da je delodajalec kriv, a mu je izreklo pogojno petmesečno zaporno kazen, če v dveh letih ne stori novega kaznivega dejanja. "Ta delavec ni dobil izplačila devet let. Zdaj ima delodajalec še dve leti časa, da mu povrne  znesek," pojasnjuje Lukić. Dodaja, da je v izreku sodbe pisalo, da je delodajalec brez zaposlitve in prejema nadomestilo 600 evrov, kar nekako daje vtis, da ga sodišče "opravičuje" in je tako podalo milo kazen glede na evidentno kršitev delavskih pravic.

Jure Klobučar

"Nekako je zelo grenak občutek, da ima roka pravice zelo dolgo časovnico, če pa ta roka že koga prime, pa imamo situacijo, ko se zgodi pogojna obsodba z nekim časovnim rokom - če boš priden dve leti, potem ti ne bo treba iti v zapor. Je pa evidentno, da je delodajalec kršil temeljne pravice delavcev, za kar je zagrožena tudi zaporna kazen," je bil kritičen Lukić. 

Delavec dobil več kot eno leto zapora

Po drugi strani pa izpostavlja primer delavca, ki ni prejel plačila, zato je verbalno reagiral do delodajalca in uradnika, kar je pripeljalo do več kot enoletne zaporne kazni, čeprav so bile njegove kršitve manj resne od delodajalčevih. To nekako daje vtis, da so kazni za delavce pogosto strožje kot za tiste, ki kršijo njihove pravice. Izpostavil je, da je preveč ovadb tudi ovrženih. "Vsekakor je preveč pogojnih obsodb z zamikom, za povrh teža dejanja in epilog nista sorazmerna," je dodal.

Vreme

Božič bel, kaj pa silvestrovo? Takšno vreme nas čaka do konca leta

Laura Orel iz Delavske svetovalnice je izpostavila dolge postopke kot enega največjih problemov. Od vložitve ovadbe do epiloga mine več let. Leta 2019 je več čistilcev, zaposlenih v servisih Aqua čiščenje in Vur v lasti istega lastnika, ki sta pred leti opravljala čiščenje za javne naročnike, med drugim tudi za ministrstvo za javno upravo. V podjetjih je bilo zaposlenih približno 100 delavcev, ki nekaj mesecev niso prejeli plač, okoli 20 delavk iz Ljubljane in Maribora pa je nato s pomočjo Delavske svetovalnice leta 2019 vložilo kazenske ovadbe zoper delodajalca. Leta 2024 so bile končno zaslišane kot priče, še vedno pa niso dobile odgovora sodišča."

Bobo

Orel pojasnjuje, da so delavke same kupovale materiale in opravljale delo po svojih zmožnostih, medtem ko je delodajalčev zastopnik, ki prihaja iz znane slovenske odvetniške družbe, na sodišču skušal prikazati, da so delavke krive za izgubo javnega naročila, saj da so slabo opravljale svoje delo. "To so manevri, ki zavlačujejo postopke, a ne opravičujejo dejstva, da delavci niso prejele plač in prispevkov, kar je kršitev temeljnih pravic," poudarja Orel. Tudi ona izpostavlja, da je alarmantno stanje, koliko ovadb je zavrženih - kljub pisnim dokazom in izjavam. 

Pričakujejo, da se bodo organi zganili

V Delavski svetovalnici pričakujejo, da se bodo pristojni organi zganili in prekinili tretjerazredno obravnavo primerov kršitev temeljnih pravic delavcev, tako da oškodovani delavci na pravico ne bodo čakali več let. "Ne pričakujemo, da se bodo zadeve spremenile čez noč, a ne moremo biti tiho. Predvsem zaradi vseh teh delavk in delavcev. Verjemite, nekatere čistilke so težko zbolele zaradi nastale situacije, medtem ko je sodno kolesje mlelo in mlelo. Tega si noben pravni sistem ne sme privoščiti," je sklenil Lukić.

Lukić je izpostavil, da so prejeli tudi veliko klicev o zimskem regresu in neizplačilih. V enem dnevu so prejeli skoraj 20 klicev, delodajalci so so veliko domislili, celo to - da so pogojevali izplačila letnega regresa. "Ali pa s tem: dam ti regres, ampak ne toliko plače," je dejal in dodal, da delodajalci to počnejo, ker imajo občutek, da lahko, češ da ni nadzornih organov.