Arhiv Lokalno.si

Ali vas zanima, kako nam je uspelo pripraviti "pravo" gledališko predstavo? Pa poglejmo.

V skupini Metuljčkov v artiškem vrtcu pred spanjem vedno poslušamo pravljice. Največkrat nam pripovedujeta Mateja ali Vesna, včasih se opogumi kakšen otrok, zgodi pa se tudi, da poslušamo glasbene pravljice. In prav glasbena pravljica "Živali pri babici Zimi" je "kriva", da je nastala naša predstava. Otrokom je bila tako všeč, da so jo hoteli večkrat poslušati, predlagali pa so, da bi jo tudi sami uprizorili. Stekel je pogovor o tem, kaj vse potrebujemo za dramatizacijo. Ugotovili smo, da potrebujemo kostume - tople kožuhčke, ušesa za živali in belo obleko za babico Zimo, pa sceno - zaveso, drevesa in seveda glasbo.

Razdelili smo si vloge in igra je stekla. Izdelali smo si ušesa iz papirja in drevesa iz tulcev, ob poslušanju glasbe smo oponašali gibanje živali. Ugibali smo, katero žival predstavlja določena glasba, ob poslušanju pa smo risali po vsebini pravljice s flomastri na rjuho, se pogovarjali z babico Zimo in se igrali in igrali. Tople kožuhčke in oblekice za snežinke pa smo že imeli v vrtcu, saj nam jih je sešila prijazna mamica že pred leti. Otroci so predlagali, da povabimo starše v vrtec in jim zaigramo našo igro. Rečeno - storjeno!

Skupaj smo oblikovali vabilo: otroci so risali in pisali, midve sva dodali še par besed. Starši so bili presenečeni, kako lepo so otroci oblikovali vabilo, in veseli, da si bodo lahko ogledali našo predstavo. Najprej smo se predstavili otrokom iz vrtca in prvega razreda devetletke. Vsi so nam z zanimanjem prisluhnili in nas nagradili z bučnim aplavzom. Kako smo bili ponosni, da nam je uspel naš prvi "javni" nastop. Komaj smo čakali dan, ko smo se popoldne vrnili v vrtec in se v igralnici pripravili za predstavo. Vsi smo se naličili, saj so "živali" potrebovale brčice, snežinke pa bleščice. Nadeli smo si ušesa, oblekli oblekice in se pogumno odpravili v telovadnico, kjer so nas že čakale naše mamice, očiji, babice, dedki, tete, bratci in sestrice. Pomahali smo jim, z rokami poslali poljubček, se skrili za sceno in predstava se je pričela. Tudi tokrat smo bili nagrajeni z bučnim aplavzom, v očeh nekaterih mamic in babic pa se je utrnila tudi kakšna solza, saj smo bili čudoviti.

In zakaj nam je uspelo?

- ker smo sodelovali vsi, vsak je prispeval svoj kamenček v našem skupnem mozaiku, vsi smo bili pomembni, vsi smo se zelo trudili.

Preberite še ...

Tehnologija · Oglas

Mojster akcijske fotografije razkriva trike s pomočjo umetne inteligence enega najboljših telefonov na trgu

- ker sva prisluhnili otrokom in vzpodbujali njihovo kreativnost in ustvarjalnost,

- ker smo se veliko pogovarjali o čustvih, se naučili, kako premagati strah, žalost in tremo, kako se obnašati na predstavi, počakati, da prideš na vrsto, prisluhniti drugim ...

Vsi smo vložili ogromno truda, zraven pa neizmerno uživali, se smejali in zabavali ... Ko smo naslednji dan analizirali naš nastop, smo bili zelo ponosni nase in smo kar zrasli za nekaj centimetrov. Zrasla pa je tudi naša samozavest! Otroci pa so prosili: "A boš še dala Živali pri babici Zimi, preden bomo zaspali?"

Vesna Živič in Mateja Godler

Galerija

Arhiv Lokalno.si