arhiv DL, B. B.

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko se je včeraj sestal s poslancem Matevžem Frangežem, ki pripravlja zakon o Evropski prestolnici kulture (EPK). Pelko je po srečanju povedal, da zakon ni potreben. Verjame, da je o tem, da zasledujejo iste cilje, prepričal tudi Frangeža.

Osnovna ideja zakona o EPK je bila, da partnerska mesta v okviru EPK pridobijo potrebna sredstva za vlaganje v infrastrukturo. Zakon naj bi bil napotilo vladi, da spremeni operativne programe in tako zagotovi sodelovanje v obliki evropskih sredstev.

Odprta vprašanja že rešujejo

Pelko je na srečanju izrazil pomisleke do zakona. Frangežu je pojasnil, da se zadeve, ki bi jih zadeval zakon, ta hip že rešujejo. Toda, kot je dejal državni sekretar, je tudi pobuda zakona pospešila in razjasnila nekatera odprta vprašanja.

Ključni premiki so se v zadnjem mesecu dni zgodili po srečanju z župani partnerskih občin, kjer so predstavniki vlade in lokalne skupnosti ugotovili, da glede programskih stroškov EPK pravzaprav nikoli ni bilo resnih zagat.

arhiv Lokalno.si

Državni denar je v proračunu zagotovljen, je poudaril Pelko, ni pa bila narejena revizija investicijskega dela. Župani so v Novem mestu minuli ponedeljek obljubili, da bodo do februarskega srečanja ponovno premislili svoje prioritete, medtem ko se je vlada zavezala, da bo našla ustrezne vire.

"S poslancem Frangežem sva zelo hitro prišla do tega, da je zakon poskušal najti take rešitve, ki jih že najdevamo sami. Tako kot so občine premislile svoje prioritete, so se velike stvari zgodile tudi na strani medresorskega usklajevanja na vladi, predvsem med ministrico za kulturo Majdo Širco, ministrom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrikom Gjerkešem in predstavniki kabineta predsednika vlade," je v izjavi za javnost povedal Pelko.

Revizija je bila streznitev za obe strani, mogoče jo je izraziti tudi v številki. Investicijska pričakovanja partnerskih občin od države so do 50 milijonov evrov, je poudaril Pelko.

"Preoptimističen bi bil, če bi rekel, da sva se dogovorila, da zakona ne bo, toda mislim, da je iz najinih pogovorov dovolj jasno, da gredo prizadevanja vlade s s pomočjo pripoznanih prioritet partnerskih občin zdaj v isto smer," je še povedal Pelko.

Idejo o posebnem zakonu še niso opustili

Frangež pa jepovedal, da po njegovem mnenju na sestanku ni šlo za kakršnokoli prepričevanje, sta pa z državnim sekretarjem družno ugotovila, da so rešitve, ki jih predlaga zakon, in rešitve, ki jih predvideva ministrstvo, skoraj identične. Predlogi se po njegovem ujemajo tudi po finančni plati, čeprav o številkah za zdaj še ni želel govoriti.

"Ideja zakona je, da se zagotovi sprememba operativnih programov na tistih področjih, kjer je črpanje evropskega denarja neučinkovito, s čimer bi pripravljenim projektom zagotovili financiranje. Podobno razmišlja tudi Pelko, razlika je le v pogledu o tem, ali to doseči z zakonom ali pa bo to v lastni režiji izpeljala vlada," je dejal poslanec SD, ki je odprt tudi za drugo možnost, čeprav za zdaj še ne želi reči, da je povsem opustil idejo o posebnem zakonu.

Kot je še dejal, zakon ne bo potreben, če bo uresničen scenarij, o katerem sta govorila z državnim sekretarjem. Frangež tako predlog ocenjuje kot ustrezno rešitev, a morajo svoje o tem zdaj povedati tudi župani partnerskih mest v projektu.