L. M., arhiv DL

##IMAGE-3654742##

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični danes poteka mednarodni simpozij Vloga redovnikov pri oblikovanju evropske kulturne identitete na primeru benediktincev, kartuzijanov in cistercijanov. Na njem bodo predavatelji iz Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Slovenije in Španije skušali odgovoriti, kako je samostansko življenje vplivalo na umetnost.

Po besedah direktorice stiškega muzeja Nataše Polajnar Frelih bodo skušali predavatelji enodnevnega simpozija odgovoriti tudi na vprašanje, v kakšnem smislu je umetnost starega sveta lahko poimenovana za evropsko in ali je ta pojem sploh mogoč.

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik bo predaval o identiteti Evrope, ki temelji na krščanskih koreninah, upokojeni stiški opat Anton Nadrah bo spregovoril o vplivu Pravila sv. Benedikta na evropsko umetnost, vodja mestnega arhiva Grose Kreisstadt Ellwangen in izredni profesor za zgodovino srednjega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Tübingenu Immo Eberl pa bo govoril o cistercijanih - redu za evropsko enotnost od srednjega veka naprej.

Med drugimi predavatelji so še Annette Schäffer iz Nemčije, ki je v občini Hirschaid zadolžena za muzeje in kulturne dogodke, izredna profesorica umetnostne zgodovine srednjega veka na oddelku za umetnostno zgodovino Fakultete za družbene vede in humanistiko v Lizboni Maria Adelaide Miranda, znanstvena sodelavka, raziskovalka srednjega veka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v Ljubljani Mija Oter Gorenčič in sekretar direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo Silvester Gaberšček.

Simpozij sodi v okvir dvoletnega evropskega projekta Religija pri oblikovanju evropske kulturne identitete, pri katerem sodeluje tudi stiški Muzej krščanstva na Slovenskem, vanj pa so vključene še španske, švedske in škotske ustanove.

Projekt temelji na ideji, da je za razumevanje Evrope potrebno poznati tudi njeno versko dediščino. Hkrati ponuja priložnost za nov dialog v sodobni Evropi, v katerega bo vključena tako verska kot tudi druga tradicija, je še zapisala Polajnar Frelihova.