Arhiv NTRC

Njen ustvarjalni opus ji omogoča, da hrepenenje po vrnitvi v Rusijo lažje premošča z zelo dejavnim delovanjem doma. Rina Pleteršek, že uveljavljena recenzentka in prevajalka, je tudi literarna urednica Koridorja, spletne kulturne platforme, ki se posveča ozaveščanju in kritiki umetniškega ustvarjanja, ter politična novinarka na Radiu Študent.

Zakaj ste se odločili za študij dramske igre, in to prav v Jekaterinburgu, v Rusiji? Zakaj na primer ne na AGRFT?

Veselje do nastopanja me je veselilo že od malega, ko sem začela v glasbeni šoli igrati violino in klavir ter trenirati sodobni ples. Ljubezen do gledališča se je začela proti koncu srednje šole. Že med šolanjem na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani sem začela obiskovati šolski dramski krožek in dramsko šolo Satirikon, ki jo vodita Vanja Slapar in Viktor Ljubutin, oba sta študirala tudi na gledališki akademiji v Moskvi. Ko sem ob koncu gimnazije začela razmišljati o študiju igre, sta me spodbujala, naj si ogledam ruske igralske akademije. Več ko sem brala o programih in predmetnikih, bolj sem bila navdušena. Srečo sem poskusila tudi na AGRFT, a mi to tisto leto enostavno ni bilo usojeno. Velikokrat si rečem, da sem se morala še marsikaj naučiti pred študijem igre, in sem vesela, da takrat sprejemnih izpitov nisem opravila. Po dveh letih študija rusistike in umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti sem se odločila opravljati sprejemne izpite na ruskih akademijah in bila sprejeta na državni gledališki inštitut v Jekaterinburgu.

Kako ste izvedeli za možnost tega študija?

Med raziskovanjem študija v Rusiji so mi veliko pomagali v Ruskem centru za znanost in kulturo v Ljubljani. Večino akademij sem poiskala sama in se prijavila na pet tistih, katerih programi so mi najbolj ustrezali, v Rusiji je namreč študij igre zelo razširjen, akademij je ogromno. Odločila sem se za državne in ne za zasebne akademije, saj se mi zdi, da imajo bolje urejen učni načrt, lažje je za študij na njih pridobiti štipendije, saj so akreditirane, a tudi v Evropi so bolj priznane.

Kako so domači sprejeli vašo odločitev?

Doma sem na srečo imela ogromno podporo, tako čustveno, psihično kot denarno. Eno leto se je doma vse vrtelo okoli mojih priprav na sprejemne izpite. Glede tega sem imela res srečo, saj je veliko manj strašljivo leteti v Rusijo na sprejemne izpite, če imaš stoodstotno podporo domačih.

Ali ste že prej znali rusko in je tudi to bil razlog za vašo odločitev? Ste se učili ruščino v srednji šoli?

V srednji šoli se ruščine nisem učila, tako da sem se z njo prvič srečala pri študiju rusistike, kamor sem se vpisala ravno zato, da bi se je naučila. Ko sem prišla v Rusijo, sem imela za seboj dve leti učenja jezika, a sem se vseeno kakšen mesec študija sporazumevala le s pantomimo, saj sem edina tujka v razredu in navsezadnje edina Evropejka na akademiji, študij pa je seveda v ruščini. Najboljša šola za učenje jezikov je zagotovo to, da živiš v državi, kjer je ta jezik materni jezik.

Kako poteka študij in ali je izpolnil vaša pričakovanja?

Rusi se z gledališčem ne šalijo, kot pravijo, je gledališče tvoje življenje ali pa si se odločil za napačni študij. Ta sistem mi z vsakim letnikom bolj odgovarja, saj spoznavam sebe, svoje meje, svoje sposobnosti, hkrati mi je dal takšen način študija ogromno discipline. Najbolj me je presenetil in navdušil pester nabor predmetov, ki obsegajo gledališko igro, gledališki govor, gledališko gibanje (med drugim sabljanje, mečevanje, parno akrobatiko, gimnastiko), ogromno vrst plesa (od baleta do ruskih narodnih plesov in stepa), glasbene predmete, gledališko masko in seveda svetovno ter rusko literaturo in še marsikaj zanimivega bi se našlo.

Foto: VEDRAN TOMŠIĆ in lastni arhiv

Preberite več v Novem tedniku