##IMAGE-2198670##

Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Valvasorjeva knjižnica Krško bosta v okviru letošnjih poletnih večerov v krškem parku danes ob 18. uri pripravila kolokvij Krško in kipar Ivan Zajec. Uro zatem bo v cerkvi sv. Janeza Evangelista ogled Zajčevih del, ob 20.30 pa v mestnem parku še koncert Rudolf Gas tria.

Kipar Ivan Zajec se je rodil leta 1869 v Ljubljani, kjer je leta 1952 tudi umrl, vendar je močno vezan na Krško, saj mu je po izgubi staršev v hudi stiski pomagala mamina teta Josipina Hočevar. Premožna Krčanka je bila brez otrok in je kot mecenka v tem posavskem mestu prispevala pri številnih prenovah in pomagala šolajoči se mladini. Zaznala je stisko svojega sorodnika in poskrbela, da je Zajec dobil naročilo za obnovo župnijske cerkve sv. Janeza Evangelista v Krškem, kjer se je proslavil z reliefi in kipi.

Zajec je sicer najbolj znan kot avtor Prešernovega spomenika v Ljubljani. Prav na rojstni dan enega najpomembnejših slovenskih kiparjev, ki je za svoje življenjsko delo leta 1950 prejel tudi Prešernovo nagrado, se ga bodo spomnili v Krškem, ponovno bodo ovrednotili njegovo delo, obudili spomin na dobrotnico Josipino Hočevar, se sprehodili po mestu in se sredi poletja prepustili zvokom glasbe.

Josipina Hočevar se je rodila 6. aprila 1824 v Radovljici v gostilniški družini Mulley. Leta 1842 se je poročila z Martinom Hočevarjem, ki je predvsem zaradi številnih poslov ob gradnji železnice za bivališče izbral Krško. Delovala sta na številnih področjih, kmalu pa sta postala tudi dobrotnika, predvsem na področju šolstva in cerkve. Po Martinovi smrti leta 1886 je Josipina prevzela gospodarstvo, povečala bogastvo in poskrbela za številne obnove, donacije in novogradnje. Med drugim je bila leta 1891 zgrajena nova pokopališka cerkev sv. Križa v Krškem (danes Dvorana v parku), ob njej tudi družinski mavzolej, leta 1897 je bila zgrajena nova cerkev sv. Ruperta na Vidmu, leta 1899 pa bolnica (danes Mladinski center Krško), leta 1906 je financirala gradnjo vodovoda v rodnem mestu Radovljici. Leta 1908 so ji na mestnem trgu postavili spomenik. Njena oporoka je obsežna, v 70ih volilih je skupaj razdelila nekaj manj kot 1.400.000 kron, pomemben del pa so ustanovljeni štipendijski skladi, ki jih je upravljala Kranjska hranilnica v Ljubljani

Ob tem dogodku pa je najpomembnejše njena finančna podpora šolanja kiparja Ivana Zajca. V njeni oporoki je v volilu, ki nosi številko 10 zapisala: »Svojemu prapolnečaku Ivanu Zajcu, kiparju, ki sem ga izšolala, zapuščam 20.000 K v gotovini.«

Preberite še ...

Finance · Oglas

Iščete novo banko? Izberite modro.

O njunih stikih ne vemo veliko, sporočajo iz Valvasorjeve knjižnice, vemo pa, da ga je leta 1888, ko je ostal sirota vzela pod okrilje, kot je Zajec zapisal v spominih: »Za mojo revščino je izvedela znana bogata gospa Josipina Hočevar v Krškem. Poklical me je vladni svetnik Josip Dralka na svoje stanovanje in mi sporočil, da bodem dobil polno podporo za študiranje na akademiji od gospe Josipine Hočevar«. Zajec se je na Dunaju šolal v letih 1888-1896, potem pa je odšel v München, kjer se je družil tudi z Antonom Ažbetom. Tam je izdelal tudi 3 reliefe (Sv. Trojica, Vizija sv. Janeza Evangelista in Čudež sv. Janeza Evangelista) in dva timpanona (Jutro in Večer) za župnijsko cerkev sv. Janeza Evangelista v Krškem, naročilo, ki mu ga je priskrbela Josipina. Nekaj let kasneje je naredil še kip Brezmadežne. Njegova dela za Krško so bila v javnosti lepo sprejeta, še posebej jih je hvalil Anton Aškerc. Zagotovo krški reliefi spadajo med njegova najboljša dela, končana pa so bila v času, ko je potekal tudi natečaj za Prešernov spomenik v Ljubljani (1899).

O drugih stikih s Krškim in Josipino ni podatkov, denar, ki mu ga je zapustila, po odbitkih je to znašalo 18.300 kron, kar je prejel leta 1912, ko je bil že v Trstu.

Krške poletne prireditve bosta avgusta izpolnila še koncert ruskih šansonov v izvedbi Ira Rome in literarni večer Medana pred Medano s koncertom kvarteta klarinetov Clarifour, septembra pa je na programu literarni večer z dobitnikom letošnje nagrade kresnik za najboljši roman Goranom Vojnovićem.