Nov učni načrt: več vojne, financ, podnebja, spolnosti, medijev in UI
Pregledali smo 221 starih in 246 novih dokumentov. AI je omenjena 98-krat namesto dvakrat, finance 110-krat, vojna pa skoraj 3.000-krat.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tank, helikopter, jedrska bomba, dron. To ni odlomek iz vojaške strategije, temveč seznam tehnologij, katerih povezavo s sodobnimi vojnami naj bi po prenovljenem učnem načrtu znal pojasniti osnovnošolec.
V gimnaziji je zahteva še konkretnejša. Dijak naj bi opisal posledice vojn po razpadu Jugoslavije, pojasnil pojma etnično čiščenje in genocid, poznal delo haaškega sodišča, obravnaval Ukrajino med posovjetskimi konflikti ter Gazo med kriznimi žarišči 21. stoletja.
Pri informatiki bo moral razlikovati med spletnim brskalnikom, iskalnikom in pogovornim agentom umetne inteligence. Pojasniti bo moral, kako zgodovina brskanja, algoritmi in umetna inteligenca vplivajo na prikazane zadetke, ter na konkretnem primeru ugotoviti, ali gleda verodostojen podatek, pristransko informacijo, potegavščino ali globoki ponaredek.
To so nekateri najbolj oprijemljivi rezultati analize Svet24, v kateri smo primerjali besedila starih in prenovljenih učnih načrtov ter katalogov znanj.
Omembe so poskočile, čeprav novi dokumenti niso daljši
Primerjali smo 221 starih dokumentov z 246 dostopnimi novimi osnovnimi dokumenti. Stari korpus obsega približno 2,42 milijona besed, novi 2,39 milijona. Novi dokumenti so torej skupaj celo nekoliko krajši, zato velikih skokov ni mogoče razložiti zgolj z obsežnejšim besedilom.
| Vsebinski sklop | Omembe prej → zdaj | Rast omemb | Dokumenti prej → zdaj | Več dokumentov |
|---|---|---|---|---|
| umetna inteligenca | 2 → 98 | +4.800 % | 1 → 52 | +51 |
| finance | 2 → 110 | +5.400 % | 1 → 25 | +24 |
| podnebne spremembe | 30 → 414 | +1.280 % | 12 → 55 | +43 |
| spolnost | 18 → 34 | +89 % | 12 → 15 | +3 |
| duševno zdravje | 29 → 132 | +355 % | 15 → 32 | +17 |
| državljanska vzgoja | 112 → 279 | +149 % | 37 → 40 | +3 |
| medijska pismenost | 0 → 18 | nova izrecna vsebina | 0 → 10 | +10 |
| programiranje | 15 → 111 | +640 % | 6 → 14 | +8 |
| vojna, vojska, vojaški | 917 → 2.924 | +219 % | 32 → 62 | +30 |
| demokracija | 579 → 1.079 | +86 % | 39 → 51 | +12 |
| dezinformacije | 0 → 32 | nova izrecna vsebina | 0 → 15 | +15 |
| sovražni govor | 7 → 30 | +329 % | 1 → 8 | +7 |
Štetje besed samo po sebi še ne pove, kaj bo moral učenec dejansko znati. Zato smo preverili, v katerih predmetih se teme pojavljajo, kaj natančno zahtevajo standardi znanja in ali gre za obvezno ali izbirno vsebino.
Vojna: od letnic in front do civilnih žrtev, dronov in Gaze
Največ omemb med analiziranimi temami ima vojna. Število se je povečalo z 917 na 2.924, izrazje pa se pojavlja v 62 novih dokumentih – v 30 več kot prej.
Najbolj aktualen je prenovljeni osnovnošolski učni načrt zgodovine. Tema Kako so vojne oblikovale 20. in 21. stoletje našteva špansko državljansko vojno, korejsko vojno, osvobodilno vojno v Alžiriji, Vietnam, vojne na območju nekdanje Jugoslavije, Ruando, Kongo in vojno v Ukrajini od leta 2022.
Učenec naj bi raziskal izbrane spopade ter spoznal njihov »večplastni vpliv na družbo«. Med zahtevanimi pojmi so orožje za množično uničevanje, državljanska, gverilska in posredniška vojna, civilne žrtve in etnično čiščenje. Pojasniti mora tudi povezavo med vojnami in tankom, helikopterjem, jedrsko bombo ter dronom.
Pomembna podrobnost: celotna osnovnošolska tema je izbirna. Učitelj mora ob treh obveznih temah izbrati eno od dveh izbirnih. Če izbere vojne, so znotraj te teme navedeni cilji obvezni. To pomeni, da Ukrajina ni snov, ki jo bo avtomatično obravnaval vsak osnovnošolec.
V gimnaziji je drugače. Tema »Preizkušnje in priložnosti sodobnega sveta« je v prenovljenem načrtu zgodovine označena kot obvezna. Dijak mora pojasniti razpad Jugoslavije, posledice jugoslovanskih vojn, migracije, spremembe meja, etnično čiščenje in genocid. Obravnavati mora mednarodne vojaške in diplomatske posege ter delo Mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu.
Ukrajina je navedena med primeri glavnih posovjetskih konfliktov skupaj s Čečenijo, Gruzijo in Gorskim Karabahom. Gaza pa se pojavi med »starimi in novimi kriznimi žarišči« 21. stoletja, ki jih mora dijak postaviti v zgodovinski kontekst.
Finance: od žepnine do spletnih obresti in nevarnega zadolževanja
Največji odstotni skok ima besedna družina, povezana s financami: z dveh na 110 omemb, kar je 5.400 odstotkov več. Pojavlja se v 25 dokumentih, prej pa se je le v enem.
Toda iz tega ne smemo sklepati, da stara šola o denarju ni učila ničesar. Stari načrt gospodinjstva je že poznal oblike denarja, gospodinjski proračun, prihodke in odhodke, žepnino, posojila, delnice, vzajemne sklade in depozite. Resnična novost je drugje: finančno znanje postaja bolj praktično, digitalno in povezano z odločanjem.
Prenovljeni načrt gospodinjstva je skoraj kratek tečaj upravljanja denarja. Učenci razlikujejo gotovino, debetne, kreditne in predplačniške kartice ter elektronski denar. Spoznajo valuto in menjalni tečaj, obročno plačevanje, prihranke, obresti, popuste in različne načine plačila.
Pri tem ne ostanejo pri definicijah. Iz preglednice prihodkov in odhodkov morajo izračunati, koliko časa bi varčevali za izbrani nakup. Na spletu raziskujejo obrestne mere za posojila in varčevanje, pojasnjujejo posledice nepremišljenega zadolževanja ter prepoznavajo tveganja pri plačevanju. Učni načrt od njih zahteva tudi, da prepoznajo zaupanja vredne ponudnike digitalnih storitev in zaščitijo osebne podatke.
Pri matematiki finančna pismenost postane eden od skupnih ciljev. Učenec mora reševati finančne probleme iz osebnega, družinskega in družbenega okolja ter finančno odločitev tudi utemeljiti. V gimnazijski matematiki ostajajo zahtevnejše vsebine, kot so navadno in obrestno obrestovanje, anuitete in amortizacijski načrt.
Pri domovinski in državljanski kulturi in etiki je obvezna tema Finance, gospodarstvo in potrošniška družba. Učenci spoznavajo državni proračun, davke, javni in zasebni sektor, delodajalce, zaposlene, sindikate, revščino, socialno pravičnost, oglaševanje, pravično trgovino in socialno podjetništvo.
Finančna pismenost torej ni več razumljena le kot sposobnost izračunati obresti. Postaja sposobnost prepoznati tveganje, presoditi ponudbo, razumeti davke, nadzorovati porabo in vedeti, kaj lahko nepremišljeno posojilo naredi družinskemu proračunu.
Spolnost: bolj neposredno o kontracepciji in spolni nedotakljivosti
Omemb spolnosti je za 89 odstotkov več, število dokumentov pa se je povečalo z 12 na 15. To je precej manjši skok kot pri umetni inteligenci ali financah, saj je bila spolnost vključena že v stare biološke učne načrte.
Stari načrt je obravnaval načrtovanje družine, HIV in druge spolno prenosljive bolezni, puberteto, odgovorno starševstvo ter različne vidike spolnosti. Novi načrti te vsebine zapišejo bolj neposredno in jih razdelijo med biologijo, psihologijo in družboslovje.
V osnovnošolski biologiji so obvezni poznavanje menstrualnega cikla, načinov zaščite pred neželeno nosečnostjo in preprečevanja spolno prenosljivih okužb. Učenci obravnavajo spolnost in spolno nedotakljivost, biološke in družbene vidike spolnosti, skrb za potomstvo ter kontracepcijo.
Gimnazijska biologija zahteva razumevanje zgradbe in delovanja spolnih organov, hormonskega uravnavanja, plodnosti, razvoja zarodka ter najpogostejših spolno prenosljivih okužb in preventive. Cilj, po katerem dijak »razpravlja o definiciji spola«, je izbiren, ne obvezen.
V srednjem poklicnem družboslovju pa je obvezno razlikovanje med biološkim in družbenim spolom. Dijak mora razmišljati o različnih pogledih na ženskost, moškost in druge spolne identitete ter pojasniti, kako stereotipi vplivajo na vedenje in identiteto.
Pri psihologiji je spolnost obravnavana kot ena od temeljnih človekovih potreb, skupaj s potrebo po spanju, varnosti, pripadnosti in dosežkih. To ni spolna vzgoja v biološkem pomenu, temveč razumevanje motivacije, doživljanja potreb in posledic njihovega oviranja.
Prenova tako spolnosti ne obravnava kot enega samega vprašanja. Biologija pokriva telo, plodnost, kontracepcijo in okužbe; psihologija potrebe in doživljanje; družboslovje pa družbene vloge, identitete in stereotipe.
Lažne novice: učenec bo moral pojasniti, zakaj nečemu verjame
Izraza medijska pismenost in dezinformacije v starem korpusu nista bila izrecno uporabljena. V novih dokumentih se medijska pismenost pojavi 18-krat v desetih dokumentih, dezinformacije pa 32-krat v 15 dokumentih. Omembe sovražnega govora so se povečale s sedem na 30.
Najpomembnejša sprememba ni izraz, ampak zahtevano dejanje.
V osnovnošolski domovinski in državljanski kulturi in etiki je »Življenje v sodobni družbi« obvezna tema. Učenec spoznava moč množičnih medijev, njihovo svobodo, pluralnost, odgovornost in etična načela. Kritično vrednoti lažne in zavajajoče informacije ter sovražni govor.
Med standardi znanja je zahteva, da učenec predvidi možne posledice ustvarjanja in širjenja lažnih informacij ter sovražnega govora za posameznika in družbo. Pojasniti mora, kako mediji vplivajo na prepričanja, utemeljiti meje svobode govora ter pripraviti priporočila za varno in odgovorno delovanje v digitalnem okolju.
V informatiki poklicno-tehniškega izobraževanja postane preverjanje informacij še bolj konkretno. Dijak mora:
- razlikovati med podatkom, informacijo in mnenjem,
- razložiti informacijski mehurček,
- pojasniti vpliv zgodovine brskanja, algoritmov in umetne inteligence na zadetke,
- prepoznati potegavščino, lažno, pristransko ali zavajajočo informacijo,
- prepoznati globoki ponaredek,
- opisati merila, s katerimi je informacijo vrednotil,
- argumentirati, zakaj podatek šteje za verodostojen.
To je ena najbolj vsebinsko izdelanih novosti celotne prenove. Medijska pismenost je razdeljena na tri ravni: pri državljanski vzgoji učenec obravnava družbene posledice laži in sovražnega govora; pri informatiki spozna algoritme, informacijske mehurčke in globoke ponaredke; pri zgodovini pa preverja avtorja, namen vira, razmerje med dejstvi, dokazi in mnenji ter trditve primerja z drugimi viri.
V gimnazijski sociologiji dijak analizira medijsko konstrukcijo realnosti, stereotipne predstavitve družbenih skupin, neodvisnost medijev, manipuliranje z javnim mnenjem, spletno nasilje in lažne novice. Toda ta sklop je del razširjenega izbirnega oziroma maturitetnega programa, zato ga ne bodo v enakem obsegu obravnavali vsi gimnazijci.
Globoke ponaredke bodo znali preverjati le nekateri
V naši analizi smo izraz »globoki ponaredek« našli samo v enem temeljnem dokumentu – katalogu informatike za poklicno-tehniško izobraževanje. Tam mora dijak globoki ponaredek prepoznati, določiti merila verodostojnosti in svojo presojo argumentirati.
Osnovnošolska državljanska vzgoja sicer zahteva kritično presojo lažnih in zavajajočih informacij ter sovražnega govora, vendar globokih ponaredkov ne poimenuje. Tako bo učenec določenega srednješolskega programa dobil operativno znanje preverjanja ponaredkov, drugi pa bo ostal pri splošnem pozivu h kritičnosti.
Umetna inteligenca: od ene omembe do celotnega šolskega ekosistema
Umetna inteligenca je najvidnejši simbol prenove. Število omemb se je povečalo z dveh na 98, število dokumentov pa z enega na 52.
Pri tehniki in tehnologiji je avtomatizacija z umetno inteligenco del obvezne teme. Učenec razlikuje med programirljivimi in neprogramirljivimi napravami, spoznava krmilnik, senzorje, vhodne in izhodne signale ter vlogo programa v pametni napravi. Preveriti mora tudi, kako bi umetno inteligenco uporabil pri načrtovanju ali izdelavi naprave.
Pri informatiki se pojavljajo generativna umetna inteligenca, veliki jezikovni modeli in pogovorni agenti. Dijaki ne obravnavajo le koristi, ampak tudi vpliv avtomatizacije na zaposlovanje, neenak dostop do informacij, zasebnost, avtorske pravice in družbene odnose.
Pri filozofiji so posledice umetne inteligence vključene v obvezni opis etičnih vprašanj sodobnosti. Podrobnejša obravnava zasebnosti, nadzora, kibernetske varnosti, avtorskih pravic in neenakega dostopa do tehnologije pa je izbirna.
Slovenija s tem sledi evropski smeri. Evropska komisija v smernicah za šole izrecno izpostavlja algoritme, informacijske mehurčke, dezinformacije in umetno inteligenco. Toda pri obveznem pouku računalništva za vse osnovnošolce Slovenija še ni na ravni Anglije, kjer je računalništvo obvezno že od leta 2014.
Novi slovenski predmet informatika in digitalne tehnologije se bo v 7. razredu začel izvajati šele 1. septembra 2028.
Duševno zdravje: ne samo motnje, temveč tudi pomoč in samopomoč
Omemb duševnega zdravja je za 355 odstotkov več, tema pa se pojavlja v 32 dokumentih, 17 več kot prej.
Prenovljena psihologija obravnava stres, izgorelost, posttravmatsko stresno motnjo, psihosomatske težave, psihološko odpornost in naučeno nemoč. Dijak mora znati razlikovati med samopomočjo in strokovno psihološko pomočjo ter prepoznati, kdaj je pomoč potrebna.
Obravnava tudi stigmatizacijo duševnih motenj. Cilj ni, da bi dijaki sami postavljali diagnoze, ampak da razumejo kontinuum duševnega zdravja, poznajo načine soočanja s stresom in vedo, kam se je mogoče obrniti po pomoč.
Podnebje: učenec mora predlagati ukrep, ne le opisati učinek tople grede
Podnebne spremembe so se s 30 povzpele na 414 omemb in se pojavljajo v 55 dokumentih – v 43 več kot prej.
Pri biologiji mora učenec predlagati in utemeljiti, kako lahko posameznik in družba zmanjšata pretirano porabo naravnih virov ter blažita podnebne spremembe. Kritično presoja vire informacij o podnebni in biodiverzitetni krizi ter vrednoti ukrepe za blaženje posledic.
Pri geografiji so podnebne spremembe del obvezne vsebine. Učenec razlaga vzroke in posledice, primerja lokalne in globalne učinke ter obravnava prilagajanje družbe. V poklicnih programih mora razmišljati tudi o vplivu svojega prihodnjega poklica na okolje.
To je značilen premik prenove: od vprašanja »kaj se dogaja« k vprašanju »kaj bi bilo mogoče storiti in kakšne bi bile posledice odločitve«.
Demokracija postaja praktična vaja
Omemb demokracije je 86 odstotkov več, izraz pa se pojavlja v 51 dokumentih, 12 več kot prej.
Pri državljanski vzgoji učenci ne spoznavajo le državnega zbora, volitev in referenduma. Razlikovati morajo med demokratičnim in nedemokratičnim delovanjem, analizirati razmerje med pravicami in dolžnostmi, prepoznavati aktualne kršitve človekovih pravic ter oblikovati predloge za njihovo preprečevanje.
Povezava z medijsko pismenostjo je neposredna: načrt poudarja, da se državljan brez zanesljivih informacij ne more premišljeno odločati na volitvah, referendumu ali v javni razpravi. Lažna novica tako ni obravnavana zgolj kot spletna nevšečnost, temveč kot vprašanje delovanja demokracije.
Učne načrte bodo preverjali zaradi »ideološke nevtralnosti«
Minister Borut Rončević je 25. avgusta med štirimi cilji ministrstva ponovno navedel »kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje«. Že junija je napovedal pregled učnih načrtov, gradiv in strokovnih smernic, čeprav se prenovljeni načrti sploh še niso začeli uporabljati.
Ministrstvo doslej ni navedlo niti enega konkretnega primera domnevne indoktrinacije ali problematične vsebine. To pomeni, da nad štiriletno strokovno prenovo tik pred začetkom visi politična revizija z nejasnimi merili.
Najverjetnejše politične točke spora so spolna identiteta, reproduktivne pravice, podnebna politika, migracije, aktivno državljanstvo ter način obravnave vojn.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
