Ota Širca Roš: »Spremembe sem si že nekaj časa želela«
Po skoraj dveh desetletjih pred televizijskimi kamerami se Ota Širca Roš vrača tja, kjer se je njena medijska pot pravzaprav začela – na radio.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V novi sezoni se bo pridružila ekipi Denis Avdić Showa na Radiu 1, pri tem pa ostaja tudi del oddaje Pop In.
Nova služba bo prinesla precej drugačen ritem, saj jutranji radio ne pozna prizanesljivih ur. Ob kateri uri bo po novem zvonila njena budilka? Kako bo usklajevala radio, televizijo in družinsko življenje, kaj jo pri novi vlogi najbolj skrbi in zakaj pravi, da ima občutek, kot da se vrača domov? Ota nam je pred začetkom novega poglavja razkrila tudi, kako je prišlo do ponudbe, kakšno Oto bodo spoznali poslušalci in zakaj jo prihod v že uigrano radijsko ekipo bolj vznemirja kot straši.
Vaša kariera se je pravzaprav začela na radiu, potem pa vas je za skoraj dve desetletji odneslo predvsem na televizijo. Imate ob prihodu na Radio 1 občutek, da začenjate nekaj novega ali da se vračate domov?
Prav ta občutek, da se vračam domov. Očitno sem človek dveh domov. Že v zasebnem življenju sem razpeta med Ljubljano in Novo Gorico, zdaj pa sem si ta model ustvarila spet na poslovnem področju. Imam dva doma in tako mi je všeč.
Kaj je bilo pri ponudbi Radia 1 tisto, zaradi česar ste si rekli, da je zdaj pravi trenutek za spremembo?
Ravno to, sprememba. Že nekaj časa so me srbele pete in ravno v dneh, ko smo se na Pop TV pogovarjali, kako bi lahko ublažili to mojo »srbečico«, me je poklical Denis z zanimivim predlogom. On se ob tem sicer samo nasmeji in zamahne z roko, češ da gre za babje čenče, jaz pa verjamem, da so imeli prste vmes zvezde, bogovi, škrati, vile in morda kar sam univerzum … Ali pa se stvari res zgodijo natanko takrat, ko so zrele. In kar je najlepše: sprememba ni izključujoča. Še vedno bom del ekipe Pop In, hkrati pa navdušeno vstopam v novo ekipo Denis Avdić Showa.
Po toliko letih pred televizijsko kamero greste v medij, kjer ni slike, ni montaže … Je ta neposrednost bolj osvobajajoča ali nekoliko strašljiva?
No, v letih, ko sem abstinirala od radijskega studia, so se zgodila družbena omrežja in radiovizija. Slika torej je. Slika je, montaže in videozgodbe pa bom za dušo še vedno lahko ustvarjala v Pop Inu. Čarovnija radia je še vedno ta, da lahko s svojim glasom, pripovedovanjem … sam pri poslušalcu ustvariš slike, in to je tisto, kar me je pri delu na radiu vedno privlačilo.
Na televiziji ste znani po spontanosti in humorju. Koliko bolj osebna Ota bo lahko prišla do izraza na radiu, kjer niste omejeni na nekaj minut televizijskega prispevka?
Na Pop TV gre za popolnoma drugačen format. Pop In je del informativnega programa, kjer sem sicer večkrat hodila po robu pravil »informativnega« formata, zdaj bom lahko osvobodila še tisto drugo, bolj osebno Oto. Ne vem, ali je to pri teh letih dobro za moj ugled, prijatelji pravijo, da sem zabavna, bo pa to ocenil vsak poslušalec pri sebi.
Jutranji radio ima eno precej kruto posebnost – ko večina ljudi še spi, morate biti vi že duhoviti, zbrani in dobre volje. Ste sploh jutranji človek?
Niti malo. Pa še dizel motor imam. Ko se zbudim, potrebujem kar nekaj časa, da zares »zakurblam«.
Ob kateri uri bo po novem zvonila budilka in kaj vas pri tej uri trenutno bolj skrbi: vstajanje samo ali dejstvo, da morate biti zelo kmalu potem že stoodstotno »vklopljeni«?
Po novem bo budilka zvonila ob 4.15. Zares me ne skrbi vstajanje. Vse, kar je pred sedmo zjutraj, je pač isti »šmoren« – pač prezgodaj. Avtopilot … Bolj me skrbi, kako disciplinirana bom pri zgodnjem leganju v posteljo in kako resno bodo moje prošnje, moledovanja, grožnje … za mir v hiši od 21. uri vzeli doma.
Nekoč ste povedali, da že logistika med Gorico in Ljubljano z otrokoma zahteva skoraj vojaško organizacijo. Kako bo jutranji program spremenil življenje doma – kdo bo moral zaradi vaše nove službe najbolj prilagoditi svoj urnik?
Borut, moj mož, je izrazito jutranji človek. Ko se zbudi, je buden in funkcionalen, kar mu zelo zavidam. Večino časa dela od doma, tako da pri jutranji logistiki ne pričakujem težav. Če bo ravno na službeni poti, pa sta fanta že dovolj velika in samostojna, da bosta jutro brez težav speljala tudi sama. Navsezadnje ne govorimo več o dveh malčkih, ki bi ju moral nekdo z žlico loviti po stanovanju.
Ste že naredili konkreten načrt, kako bo videti običajen delovni dan – kdaj boste vstajali, kdaj hodili spat in kje bo sploh ostal prostor za družino, prijatelje in življenje zunaj službe?
Osnutek obstaja, kakopak sem človek nadzora in organizacije, ko gre za domače okolje, ampak bom počakala, da se sistem uteče in bom takrat postavljala rutino.
Jutranji program pomeni tudi, da večerni dogodki, premiere in družabne prireditve, ki so bili dolga leta del vašega novinarskega dela, postanejo precej bolj problematični. Se boste morali prvič v karieri naučiti reči »ne morem, ker moram spat«?
Z leti sem se naučila zelo dobro artikulirati besedo »ne«, če gre za to, da s tem ohranim nekaj zdravega, meni pomembnega. Ali bo dogodek meni dovolj pomemben, da bom za to izpustila dober spanec, bom ocenila sproti.
Na Radio 1 prihajate v ekipo, ki že ima zelo močne in prepoznavne osebnosti. Je težje priti v že izdelano radijsko kemijo ali vam je prav to izziv?
Seveda je težje, ampak ravno zato mi je izziv. Denisa in predvsem Deželaka dobro poznam že iz prejšnjega radijskega življenja, Laro sem spoznala zdaj in sva se odlično ujeli. Z vsakim imam svoj odnos, najbolj pa se veselim tega, kakšni bomo skupaj v etru in kaj bomo ustvarili. Vsak prinese svojo energijo in z njo pride tudi nova dinamika. Komaj čakam, da se pridružim prijateljem in da skupaj prebujamo Slovenijo.
Pri jutranjem radiu poslušalec zelo hitro začuti, ali se ljudje v studiu res razumejo ali samo profesionalno igrajo dobro voljo. Kako pomembna je za vas osebna kemija z ljudmi, s katerimi boste vsak dan več ur v istem studiu?
Kako močna in posebna je povezava med sodelavci, ki so skupaj v etru, vedo samo tisti, ki so jo kdaj izkusili. To je poseben odnos, ki zahteva globoko poznavanje vseh osebnostnih posebnosti sovoditelja, njegove mimike, predvidevanja reakcij, njegovih občutkov, navad, strahov, šibkih točk … Najdlje sem bila v paru v etru z Rokom Ostrežem in po vseh teh letih, sva še vedno globoko povezana, na neki posebni sestrsko-bratski ravni, ki se nikoli ne izgubi. To kemijo, to etrsko povezanost, moramo jutranji prijatelji še vzpostaviti, ne glede na to, kako smo povezani ali kakšna je naša energija zunaj etra. Te energije se ne da zaigrati, ne smemo podcenjevati poslušalcev, oni, morda na zavedni ali pa nezavedni ravni vse to začutijo.
Ko ste prvič vodili Pop In, naj bi se vam tresle roke. Po vseh teh letih izkušenj … vas lahko prvi pravi dan nove službe še vedno spravi v takšno tremo?
Seveda imam tremo in čutim veliko odgovornost. Pridružila se bom utečeni, zelo priljubljeni ekipi, ki svojim zvestim poslušalcem na neki način predstavlja ozek krog intimnih prijateljev. Mene v tej vlogi mnogi še ne poznajo, zato je normalno, da bom komu takoj všeč, komu pa malo manj. Če bi bilo drugače, bi verjetno pomislila, da sem dolgočasna. (smeh) Tudi tisti, ki me danes še ne poznajo, bodo imeli čas, da me spoznajo. Če lahko kaj obljubim, je to iskrenost. S spoštljivo iskrenostjo ne moreš zgrešiti.
Nekoč ste menda izjavili, da bi tudi ob zadetku na EuroJackpotu še vedno opravljali svoje delo, ker ga imate tako radi. Bi danes odgovorili enako in bi po novem tudi ob milijonih še vedno vstajali ob štirih zjutraj za radio?
Ok, o kakšni cifri govorimo? Hec. Mislim, verjamem, da bi. Ok, jutranjo uro bi morda prilagodila … (smeh)
Kaj bi se moralo zgoditi v prvih nekaj mesecih na Radiu 1, da bi si rekli, da je bila to ena najboljših odločitev v karieri?
Se je že. Pridružila sem se izredno simpatični, srčni ekipi.
E-novice · Estrada
