Seks, prevare in mogočne ženske: Odiseja ni zgodba, kot smo mislili
Skoraj tri tisočletja jo poznamo kot zgodbo o velikem junaku, ki se po trojanski vojni deset let prebija proti domu. Toda Homerjeva Odiseja še zdaleč ni samo pripoved o pogumu, pošastih in pustolovščinah.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če jo pogledamo nekoliko drugače, postane zgodba o seksu, zapeljevanju, strategiji in predvsem moči. Odisej je resda glavni junak, toda njegovo pot vedno znova določajo ženske – zvesta in iznajdljiva Penelopa, boginja Atena, zapeljiva Kalipso, nevarna Kirka in smrtonosne Sirene.
Prav ta drugačen pogled na približno 2800 let star ep je še posebej zanimiv v času, ko je Homerjeva zgodba znova zaživela na velikem platnu v filmski priredbi Christopherja Nolana z Mattom Damonom v vlogi Odiseja.
Odiseja pripoveduje o grškem vojščaku, ki se po koncu trojanske vojne skuša vrniti v svoje kraljestvo na Itaki. Pot, ki bi morala biti razmeroma preprosta, se spremeni v desetletje preizkušenj, izgub, skušnjav in boja za preživetje. Toda čeprav je Odisej eden najslavnejših moških junakov zahodne književnosti, imajo v njegovi zgodbi presenetljivo veliko moč ženske.
Veliki junak, ki ga spoznamo v solzah
Homer zgodbe ne začne z nepremagljivim bojevnikom, temveč z Odisejem, ki sedi na obali otoka Ogigija in joka. Pri nimfi Kalipso je že sedem let in ne more nadaljevati poti proti domu.
Moški, ki je preživel trojansko vojno, je nenadoma skoraj povsem nemočen. Da bi sploh lahko zapustil otok, morajo posredovati bogovi.
Sodobni bralec bi lahko v njegovi otopelosti in nezmožnosti nadaljevati pot prepoznal celo posledice travme po letih vojskovanja. Toda pomemben je tudi Kalipsin vpliv. Odisej ji celo prizna, da se njegova žena Penelopa z njo po lepoti ne more primerjati – Kalipso je namreč nesmrtna nimfa, Penelopa pa navadna smrtnica. Kljub temu se želi vrniti prav k njej.
Penelopa ne sedi doma in čaka
Penelopa je skozi stoletja postala simbol zakonske zvestobe, toda takšna razlaga njen lik precej poenostavi. Med dvajsetletno Odisejevo odsotnostjo – deset let vojne in deset let vračanja – mora sama braniti njegov dom in oblast. V palačo se naseli kar 108 snubcev, ki pričakujejo, da bo izbrala novega moža. Kdor se poroči s Penelopo, bi lahko postal tudi novi gospodar Itake.
Penelopa jih premaguje z inteligenco. Obljubi jim, da se bo odločila za poroko, ko bo dokončala mrtvaški prt za svojega tasta Laerta. Podnevi ga tke, ponoči pa skrivaj para, zato delo nikoli ni končano. Njena zvijača ni le način zavlačevanja. Medtem ko se Odisej bori s Kiklopi, morjem in pošastmi, Penelopa doma bije svojo politično bitko. Če bi popustila snubcem, Odisej ob vrnitvi morda ne bi imel več kraljestva, ki bi ga lahko ponovno osvojil.
Atena ve, kako deluje svet moških
Še ena ključna ženska v Odisejevi zgodbi je boginja Atena. Prav ona je njegova najpomembnejša božanska zaveznica. Pomaga mu pri vrnitvi, rešuje ga iz nevarnih položajev in celo spreminja njegov videz, kadar je treba narediti vtis na ljudi, od katerih je odvisna njegova usoda. Toda Homer pri Ateni uporabi zanimivo podrobnost: ko se pojavlja med ljudmi, se pogosto preobleče v moškega. Sporočilo je mogoče razumeti zelo sodobno. Atena ve, da formalno oblast v svetu ljudi držijo moški, zato se njihovim pravilom prilagodi. Toda iz ozadja prav ona usmerja dogodke.
Ženske, ki so hkrati nevarnost in rešitev
Še bolj skrivnostne so ženske, ki jih Odisej srečuje na morju. Sirene moške z očarljivim petjem vabijo v smrt. Odisej se njihovemu glasu noče odpovedati. Svojim mornarjem zato ukaže, naj ga privežejo na jambor, da bo lahko poslušal njihovo pesem, ne da bi skočil v morje. Njegova radovednost je močnejša od strahu.
Podobno dvoumna je čarovnica Kirka. Sprva predstavlja smrtonosno nevarnost, saj Odisejeve spremljevalce spremeni v prašiče. Pozneje pa postane njegova ljubimka in zaveznica ter mu pomaga nadaljevati pot. Prav ona mu omogoči spust v podzemlje, kjer od preroka Tejrezija dobi napotke za vrnitev na Itako. Tudi Kalipso ga ljubi in mu ponuja življenje, ki bi si ga lahko želel marsikateri smrtnik. Toda prav njena ljubezen ga sedem let zadržuje stran od doma. Ženske v Odiseji zato skoraj nikoli niso samo dobre ali samo nevarne. So preizkušnje, zaveznice, nasprotnice in rešiteljice – pogosto vse hkrati.
Največji boj morda sploh ni boj s pošastmi
Prav v tem se skriva eden najzanimivejših načinov branja Odiseje. Kaj če pošasti, čarovnice in zapeljivke niso samo fantastična bitja, temveč predstavljajo Odisejeve notranje boje?
Njegov največji sovražnik morda ni Kiklop, temveč njegova lastna nezmožnost, da bi se uprl skušnjavam. Odisej želi videti, slišati in izkusiti vse. Privlačijo ga neznani svetovi in ženske, ki jih srečuje. Zaradi te radovednosti je iznajdljiv in izjemen, vendar ga ista lastnost vedno znova oddaljuje od cilja. Zato Homerjev junak ni popoln. Laže, vara, spreminja identitete, zapeljuje in je zapeljan. Včasih je pogumen, drugič nemočen. Prav njegove napake pa so verjetno razlog, da je po skoraj treh tisočletjih še vedno tako zanimiv.
Odiseja namreč ni le zgodba o moškem, ki se želi vrniti domov. Je tudi zgodba o ženskah, ki odločajo, ali mu bo to uspelo. In morda je prav zato ta starodavni ep veliko sodobnejši, kot se zdi na prvi pogled.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
