Reuters

Bergonzi, ki je po upokojitvi deloval kot učitelj petja, je redno nastopal še v 60. letih, še pri 75 letih pa je prevzel naslovno vlogo v Verdijevem Otellu, a jo je sredi nastopa v newyorški Carnegie Hall prepustil nadomestnemu igralcu, saj je bila vloga prezahtevna.

Med vidnejše tenorje sodijo vloge v operah, kot so Verdijeva Aida in Trubadur ter Puccinijeve Madama Butterfly, La Boheme in Tosca.

Preden se je Bergonzi odločil za tenor, je leta 1948 debutiral kot bariton, a je kmalu ugotovil, da to ni njegov najboljši glas. Med drugo svetovno vojno je bil Bergonzi tri leta zaprt v nacističnem taborišču za vojne ujetnike.