Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Sinoči je Društvo likovnih umetnikov Dolenjske v svojih galerijskih prostorih v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu odprlo letno, zdaj že tradicionalno skupinsko razstavo članov, s katero želijo na nek način pokazati, kaj počnejo v zadnjem času, obenem pa omogočiti ljubiteljem likovne umetnosti, da si katero izmed njihovih slik tudi zaželijo in kupijo.

Tokrat se na skupinski razstavi, ki so jo v Društvu likovnih umetnikov Dolenjske poimenovali Likovne poetike, predstavlja petnajst umetnikov - Robert Lozar, Martina Koritnik Fajt, Uroš Weinberger, Boštjan Kavčič, Jože Marinč, Simon Kajtna, Alojz Konec, Mateja Kavčič, Jožica Medle, Martina Hegediš, Janko Orač, Mojca Lampe Kajtna, Nataša Mirtič, Jože Kumer in Gorazd Šimenko.

Razstavo je odprla nova predsednica društva Jožica Medle, ki je pred dnevi po štirih letih predsednikovanja zamenjala Jožeta Marinča. Medletova je društvo, ki v svojih vrstah združuje dolenjske, belokranjske in posavske slikarje, sedež pa ima v Kostanjevici, vodila tudi že prva štiri leta od ustanovitve leta 2007 pa do leta 2011, ko ga je prevzel Jože Marinč.

Medletova vodenje društva znova prevzema v želji, da bi se likovni umetniki tega dela domovine bolj povezali. "To ni enostavno. Vprašanje je, zakaj je nekdo član takega društva. Na začetku je bila ideja, da bi izobraženi likovni umetniki stopili skupaj, da bi dali ljudem nekaj več, da bi vzpostavili komunikacijo z ljubitelji likovne umetnosti in jih seznanjali s sodobnimi smermi. Ljudem je treba povedati, kaj je umetnost in kaj ne, da začutijo razliko med umetnostjo in ljubiteljskim ustvarjanjem. Izraza umetnik in umetnost sta prepogosto zlorabljena in uporabljena za marsikaj, kar je daleč od umetnosti," pravi Medletova, ki trenutno končuje doktorski študij iz grafike na likovni akademiji v Zagrebu in o tem, kaj je likovna umetnost, poučuje tudi dijake novomeške biotehnične gimnazije.

Pred letom je Društvo likovnih umetnikov Dolenjske prevzelo galerijski prostor v avli in mali dvorani v Kulturnem centru Janeza Trdine in s tem dobilo priložnost za stalno predstavljanje dela članov in gostujočih umetnikov. "Na začetku smo mislili, da bo za dogovarjanje in organizacijo razstav skrbel kar umetniški svet društva, a zdaj vidimo, da bo to nalogo moral prevzeti galerijski svet, ki mora pripraviti letni program razstav. S takim programom lahko društvo kandidira na razpisih in tako pride do prepotrebnega denarja za svojo dejavnost," o pomembnosti lastnega galerijskega prostora pove Medletova.

Današnji časi niso naklonjeni likovnim umetnikom. Mnogi člani društva kljub akademski izobrazbi in prepoznavnosti zgolj z likovnim ustvarjanjem ne morejo preživeti, prisiljeni so početi še marsikaj drugega. Medletova meni, da bi jim moralo pri tem pomagati tudi društvo: "Društvo bi moralo postati neke vrste nosilec blagovne znamke, pod katero bi se v okolju predstavljali člani. Čas, ki ga živimo, zahteva od umetnika več kot le prikazovanje romantične krajine in rožic v vazi. Na vse, kar se danes dogaja, kar kliče po družbeni kritiki, umetniki moramo opozarjati in zahtevati. Saj je lepo, če je človek pozitiven, ampak zdaj ni čas za rožice."

Ena od dobrih idej je tudi predlog sevniškega slikarja Alojza Konca, ki je predlagal, da bi društvo vsako leto enemu izmed članov, ki je s svojim delom še posebej zaznamoval tisto leto, podelilo posebno nagrado. Medletova si želi, da bi bila to tudi denarna nagrada, kot je to običaj v drugih podobnih stanovskih društvih.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista