Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Slovenci smo z letošnjim letom dobili eno najlepših ljubezenskih zgodb, ki pripoveduje in izpoveduje najgloblja čustva med našo prvo slovensko pesnico, pisateljico in skladateljico Josipino Urbančič Turnograjsko ter Lovrom Tomanom. Na podlagi njunega triletnega vsakodnevnega dopisovanja, ki je rodilo 1066 ljubezenskih pisem, je nastal roman dr. Mire Delavec, Šepet rdeče zofe. Zgodba o hrepenenju, iskanju, razočaranju in končni le za trenutek ujeti sreči ni samo lahkotno branje, temveč ponuja podroben vpogled v tedanji čas, saj sta Josipina in Lovro v svoji korespondenci kritično ocenjevala tako politično kot tudi kulturno življenje tedanjega časa.

Najbolj znan je spor med Lovrom Tomanom in Janezom Trdino, ko je Trdini po Lovrovem nenehnem opevanju Josipininega literarnega ustvarjanja dokončno prekipelo in mu je v besu zabrusil, da »naj se babe v takšne stvari ne mešajo, ampak naj primejo rajši za igle in burke«. Čeprav sta se takrat ne le besedno, temveč tudi fizično sporekla, dr. Mira Delavec poudarja, da je razlog vseeno potrebno pripisati morda res prepogostim omembam njegove preljube Josipine v moški družbi, saj jo je oboževal ne le kot žensko, temveč tudi kot literarno ustvarjalko.

Njuna ljubezenska zgodba pa nikakor ni potekala brez zapletov, saj sta že dogovorjeno poroko morala odpovedati, kar je Josipino popolnoma strlo in mu je v odgovor na njegovo pismo, s podpisom Večno tvoja Josipina, med drugim zapisala: »Lovro – jedino te prosim – misli – čuti, kaj terpim, kaj čutim jaz, zmir misli in potom delaj!« Kljub vsem preprekam sta poroko le dočakala, vendar pa je Josipina svojo življenjsko pot sklenila kmalu po srečnem dogodku, stara komaj enaindvajset let, za sabo pa pustila 38 povestic, večinoma zgodovinskih, štiri pesmi in nekaj skladb.

Danes je pokopana na pokopališču svetega Lenarta v Gradcu, kjer za njen grob tudi finančno skrbi doktorica literarne zgodovine Mira Delavec, ki po več kot desetih letih raziskovanja življenja prve slovenske pesnice še ni našla odgovora, zakaj Slovenija ne najde posluha za svojo rojakinjo. Kljub besedam predsednika države dr. Danila Türka, »da gre za pomemben simboličen trenutek in zamolčano kulturno dediščino« na predstavitvi ene izmed njenih dveh znanstvenih monografij o življenju Josipine – Moč vesti, odnos Slovenije do njenega življenja in dela ostaja mačehovski.

Kljub vsemu pa dr. Mira Delavec, ki je v četrtek, 12. maja, obiskala Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, ostaja optimistična, saj pripisuje glavno krivdo za nepoznavanje Josipininega življenja času, v katerem je ustvarjala. Bil je namreč izrazito nenaklonjen ženskim ustvarjalkam. Prav z letošnjo izdajo svojega prvega romana Šepet rdeče zofe in z znanstvenima monografijama Moč vesti ter Nedolžnost in sila dr. Mira Delavec upa, da bo Josipina Urbančič Turnograjska končno dobila pravo mesto v slovenski literaturi, ki je po njenih besedah tudi danes še vedno precej bolj naklonjena moškim ustvarjalcem.