Mestna občina Novo mesto

V tem neverjetnem vzdušju enotnosti in upanja se nismo več ločevali na leve ali desne, ampak smo vsi v en glas, po dolenjsko, vzklikali »Dost' je!«

Dovolj imamo tega, da se v času te vlade kriminalci prosto sprehajajo po državi in smejijo organom pregona, namesto da bi čepeli v ječi. Dovolj imamo tega, da narašča organizirani kriminal, škodljive socialne politike pa spodbujajo lenarjenje in integracije romske populacije praktično ni več. Vladni »mehki« ukrepi brez palice so povsem odpovedali. Od elite pod ljubljanskim Tromostovjem pa slišimo samo pokroviteljsko pridiganje o nestrpnosti.

Res je, smo nestrpni. Nestrpni do kriminala! In od predsednice države slišimo, da smo vsi enako krivi. Je predsednica pozabila, da je vlada na mizo dobila napisane zakone že prve dni svojega mandata, pa jih je vrgla v koš? Ali so pisci zakona in tisti, ki so ga vrgli v koš, enako krivi? Ali predsednica ne ve, da nismo Amerika in da župani ne imenujejo šerifov? Ali so župani, ki nimajo nobene moči v boju proti kriminalu, enako krivi kot minister za notranje zadeve?

Že naslednji dan, ko so se ulice Novega mesta ohladile, pa smo iz Ljubljane prejeli znane očitke: da so naši klici na pomoč znak naše nestrpnosti, da župani prejemajo »lepe denarce«, naredijo pa nič, in da že 20 let sploh niso stopili v romska naselja. Krona vseh očitkov pa je bila parola, javnosti najbolj znana iz TV-oddaje Marcel, da Romom niti vode ne privoščimo.

Občina Novo mesto zelo aktivna pri integraciji Romov

Resnica je ravno obratna. V zadnjih 12 letih je samo novomeška občina za izboljšanje življenja Romov porabila trikrat več svojih sredstev, kot jih je prejela od države. Že pred desetimi leti, preden je država namenjala evre za romsko problematiko, je občina zagotavljala plače za romske pomočnike na osnovnih šolah, romski otroci imajo organiziran namenski prevoz v šolo in popoldanske dejavnosti. Vsi Romi v romskih naseljih v Novem mestu imajo vodo, urejene in razsvetljene ulice, prav tako pa občina nudi Romom pravno pomoč, da legalizirajo svoja bivališča.

Lokalna skupnost s podjetniki poskuša zaposliti čim več Romov. V zadnjem letu je v ta program vključila 15 oseb, a kaj, ko na koncu meseca ugotovijo, da imajo ob delu v denarnici 200 evrov manj, kot če sedijo doma in nič ne delajo. Poleg tega morajo kot zaposleni državljani plačevati kazni za prekrške, pred zaposlitvijo pa so lahko kazen za prekršek pred nosom policista raztrgali. 

Ni presenečenje, da je polovica oseb v letošnjem programu zaposlovanja obupala že po prvi plači. Za ministra Mesca ta porazna dejstva očitno niso pomembna, saj se ne čuti odgovornega za napačno politiko socialne pomoči, ki podira ves trud lokalne skupnosti.

Za nedelovanje državnega aparata je odgovorna vlada Roberta Goloba

Da je varnost v državi na kritični ravni, je minister v odstopu Boštjan Poklukar vedel. Samo letos je doživel dve interpelaciji. Smejal se je, ko mu je poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič s podatki nedvoumno dokazala, da se število kaznivih dejanj povečuje, medtem ko on trdi, da se stanje izboljšuje. Potrebna je bila smrt nedolžnega človeka in deset tisoč ljudi na ulici, da je minister obrnil ploščo.

Zakaj novinarji (predvsem javne RTV) vztrajno ponavljajo, da Dolenjci nismo ničesar naredili, in župane obsipavajo z lažnimi obtožbami o zaslužkarstvu ter preusmerjajo pozornost od napak vlade, si lahko odgovori vsak sam. Dejstva govorijo drugačno zgodbo. Jasno pa je, da v globoki krizi ni samo vlada Roberta Goloba, ampak tudi novinarska srenja. Na Glavnem trgu niso bili le župani, bilo je deset tisoč navadnih občanov, ki zahtevajo konec vladnim izgovorom, zakaj državni aparat ne deluje. Nismo vsi krivi, kot je rekla predsednica države! Za nedelovanje državnega aparata je odgovorna vlada Roberta Goloba.