Arhiv Štajerskega Tednika

Ponosen je, da je skupaj s plesalko Danielo Podgornik Pekič član vrhunske plesne predstave Dance Amore, prav tako pa na to, da sta pred tremi leti skupaj s Ptujčanko Urško Vučak Markež v plesnem šovu Zvezde plešejo dobesedno predramila Slovenijo iz plesnega sna in dokazala, da lahko vsak pleše odlično in se ob tem še zabava.

Kot za gledališčnike velja: enkrat oder, vselej oder, tudi za Jerneja Brenholca velja: enkrat ples, vselej ples. „Moje prioritete pa so danes drugačne, kot so bile pred desetimi leti. Takrat je bilo v ospredju to, da sem bil čim boljši na tekmovanjih, da sem ogromno plesal na treningih in vseh mogočih nastopih. Zdaj pa je zame pomembno predvsem ustvarjanje: v obliki plesnih predstav, kot sta Dance Amore in Satisfaction on a Dancefloor, projektov, kot je Zvezde plešejo, predajanje znanja na druge ljudi v plesni šoli, na delavnicah kot mentor,“ pravi. Ob svetovnem dnevu plesa, 29. aprilu, smo mu postavili nekaj „plesnih“ vprašanj z željo, da bi čim več ljudi povabili, naj na svetovni dan plesa tudi sami zaplešejo – v naravi, na dvorišču ali pa doma, kjerkoli že.

Koliko plesa bi nasploh moralo biti v življenju slehernega izmed nas? Ponavadi zaplešemo na svoji valeti, na maturantskem plesu in paradi, še na poroki, na kakšnem slavju, veselici, sicer pa ga v dnevno rutino ne vključujemo.

Preberite več v Štajerskem Tedniku