Profimedia

V treh knjigah o Piki opazujemo junakinjo skozi očarana, občudujoča, včasih zgrožena pogleda sosednjih otrok, Tomija in Anike, ki sta precej bolj »spodobna«. Pika počne vse, česar otroci »ne bi smeli«. Brez sramu laže, ne priznava avtoritet odraslih - tudi ne policistov in učiteljev. Je ekscentrična po načelu. Spi z glavo pod odejo in s stopali na blazini. Ko jo Tomi in Anika prvič srečata, sta popolnoma zmedena. Zakaj hodi vzvratno? Zakaj ima konja na verandi?

Hmm …,« je rekla Pika po kratkem premisleku. »No, v kuhinji bi bil samo v napoto. V dnevni sobi pa mu niudobno.

Ob 80-letnici priljubljenega literarnega lika Pike Nogavičke švedske pisateljice Astrid Lindgren je Mladinska knjiga v prevodu Nade Grošelj izdala zbirko več stripov o Piki Nogavički z naslovom Pika noče zrasti in drugi stripi.

V njej so tri zbirke stripov Pika se vseli in drugi stripi, Pika poskrbi za vse in drugi stripi ter Pika noče postati velika in drugi stripi. Ilustracije v knjigi so delo danske ustvarjalke Ingrid Vang Nyman.

Profimedia

Pika Nogavička v slovenščini

Leta 1958 je prvo slovensko knjigo o Piki Nogavički iz nemščine prevedla Kristina Brenk, medtem ko jih Nada Grošelj prevaja neposredno iz švedščine. S pogumno, odločno in uporniško Piko Nogavičko, ki vedno stoji na strani šibkejših, ohranjamo nit otroške igrivosti, radovednosti in ustvarjalnosti, je Lukan Matko povedala za STA.

Astrid Lindgren je prvo knjigo o dogodivščinah Pike Nogavičke objavila leta 1945. Ob jubileju bo pri založbi izšla tudi biografijo o avtorici izpod peresa danskega avtorja Jensa Andersena.

Pika se uvršča med velike literarne like otroške književnosti, ki pretresajo svet odraslih - bodisi tako, da ga postavijo pod vprašaj (kot Alice), bodisi tako, da ga preprosto spravijo v kaos (kot maček v klobuku iz zgodb Dr. Seussa). In ta značilnost Pike je še toliko bolj presenetljiva, če pomislimo, od kod prihaja.

Leta 1945 je bila Švedska na pragu velikega socialdemokratskega eksperimenta, ki jo je iz zaostale, revne kmetijske države preobrazil v eno najbogatejših na svetu. Preobrazba je bila izjemno hitra.

Profimedia

V letih 1932-33 je bila brezposelna tretjina švedske delovne sile. Do leta 1970 je bila država med štirimi vodilnimi svetovnimi gospodarstvi (merjeno z BDP na prebivalca). Vzvod tega uspeha je bil družbeni konsenz brez primere v demokratičnem svetu – vladavina socialdemokratske stranke več kot 30 let, sporazum med delodajalci in delavci, izgradnja obsežnega socialnega sistema, izenačevanje dohodkov in progresivno obdavčenje.

Ob tem pa tudi kultura zmernosti, skladnosti in zadovoljstva. Kot je leta 1989 zapisal švedski sociolog Åke Daun, je švedski nacionalni samostereotip »miren človek, ki ne mara nereda in kaosa, raje ima mir in ga lahko opišemo kot čistega, tihega, delavnega in sodobnega«.

Profimedia

Kjer je Pika, tam je kaos

Pika pa je nekaj povsem drugega. Še ko pripravlja palačinke nastane cel kaos: »Potem je vzela tri jajca in jih visoko vrgla v zrak. Eno ji je padlo na glavo in se razbilo, tako da se ji je rumenjak razlil po očeh. Drugi dve pa je zlahka ujela v ponev. 'Vedno sem slišala, da rumenjaki dobro vplivajo na lase,' je rekla Pika, si obrisala oči in dodala: Samo počakajte, moji lasje bodo zdaj rasli kot nori.'«

Tako je Pika nastala skupaj s socialdemokratskim eksperimentom - in ga tudi preživela. Glede na švedski kontekst je še posebej presenetljivo, da se Pika iz svojih dogodivščin ni nikoli naučila nobene lekcije.

V resnici je ravno nasprotno - Pika je otrok, od katerega se mora družba učiti. Ključ za razumevanje tega sta na videz pridna švedska otroka, Tomi in Anika, ki se držita pravil, a občudujeta vsemogočno Piko in njeno svobodo.