5. novembra obeležujemo svetovni dan romskega jezika. Na ta dan leta 2008 je bil prvič predstavljen romsko-hrvaški in hrvaško-romski slovar. V kasnejših letih so Romi pridobili slovensko-romski slovar in učni pripomoček za učenje pravil romskega jezika kot maternega jezika ter druga dela v romskem jeziku.

Kot so ob tem sporočili iz Zveze Romov za Dolenjsko, so tudi dolenjski Romi poskrbeli za izdajo številnih drobnih slovarjev in prevodov. Pod okriljem Zveze Romov za Dolenjsko je tako v letošnjem letu izšla dvojezična pravljica Rdeča kapica - Loli kapica, ki jo je iz slovenščine v romski jezik dolenjskih Romov prevedla Dušica Balažek. Pravljica je izšla ob finančni podpori Ministrstva za kulturo. Zveza Romov za Dolenjsko je letos izdala tudi prvo številko romskega časopisa IZ SVETA ROMOV, ki dokumentira delovanje Romov na Dolenjskem. Prva izdaja je izšla v slovenskem jeziku, kasnejše pa bodo dvojezične.

»Romski jezi je zelo raznolik. V vsakem romskem naselju Romi govorijo drugače. Ta posebnost romskega jezika je socio-kulturno in zgodovinsko pogojena. Romska skupnost in znanost o jeziku si prizadevata poenotiti jezik v smeri standardizacije romskega jezika in preliti zvočnost dialektov v pisan jezik. V obdobju zadnjih nekaj let opažamo številnejše migracije v romska naselja s strani večinskega prebivalstva, ko se priseljenci dobro naučijo in uporabljajo romski jezik. Kako pa je z najmlajšimi pripadniki romske skupnosti? Na nedavnem srečanju osnovnošolskih otrok na Dolenjskem je bilo slišati, da otroci bistveno bolje govorijo slovenski jezik kot pred leti. Na to močno vpliva raba računalnika in socialnih omrežij, kjer komunikacija poteka v slovenščini. Zaznati je, da se tudi starši pogosteje pogovarjajo v slovenskem jeziku,« so zapisali v sporočilu za javnost.

»Romski jezik, kakršnega so govorili naši dedki in babice in se je ohranjal v ljudskem izročilu, se deloma izgublja. Socializacija in modernizacija vplivata na romsko mladino, da manj ohranja romski jezik in običaje kot nekoč. Romska kultura se, tako kot tudi kultura večinskega naroda, utaplja v globalnem kulturnem poenotenju, ki ga diktira potrošniška družba. Menimo, da to ni dobro ne za Rome ne za pripadnike večinskega naroda. Z zmanjševanjem spoštovanja do svojega jezika in vrednot kopni samospoštovanje in tudi spoštovanje do drugih. Posledice izgubljanja samobitnosti pa so vsak dan vidne. Erozija kulturne identitete pripadnikov skupnosti in naroda vodi v prikrajšanosti, nestrpnosti in v nasilje. Zato si Romi prizadevamo in si bomo tudi v prihodnje za razvoj romskega jezika, spoštovanje svoje kulture in sobivanje različnih kultur. To naj bi bila v tej državi naša skupna skrb,« so ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika še sporočili iz Zveze Romov za Dolenjsko.