Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ob 100-letnici Lamutovi portreti kostanjeviških igralcev


STA/B. B.
17. 7. 2015, 10.45
Posodobljeno
30. 07. 2015 · 13:24
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

gg_1255__1_.jpg

##IMAGE-3643126##

V Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Portreti kostanjeviških igralcev, ki so jo pripravili ob 100-letnici rojstva dolenjskega akademskega slikarja Vladimirja Lamuta. Ob odprtju bo s priredbo dramskega besedila Zadnji dnevi Sokrata nastopil dramski igralec Stane Tomazin.

Ker je Lamutov opus po zaslugi umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja strokovno že dobro obdelan, so se v kostanjeviški galeriji odločili, da spomin na umetnika v razstavišču, ki nosi njegovo ime, počastijo z razstavo njegovih manj znanih del.

Za razstavo so izbrali 75 Lamutovih risb in krokijev, ki so nastale ob različnih gledaliških predstavah amaterskega gledališča, ki je v okviru dramske sekcije kostanjeviškega Prosvetnega društva Lojzeta Košaka delovalo pretežno v prvi polovici prejšnjega stoletja.

Kustos kostanjeviške galerije Goran Milovanović poudarja, da sodi risba med Lamutova osnovna likovno izrazna sredstva, v njegovem opusu pa je še večje število grafik, predvsem litografij. Večino Lamutovih risb predstavljajo dokumentarni krokiji. Risbe razstavljenih portretov se pnejo od hitropoteznih skic do studiozno izdelanih portretov v gvašu.

Sodeč po njegovih risbah, se je Lamut v gledališkem svetu počutil precej domače. Gledališče pa je dojemal kot vzporedni svet, v katerega se je lahko zatekal tudi s pomočjo kostanjeviških igralcev, je še zapisal Milovanović.

Vladimir Lamut se je rodil leta 1915 na Čatežu ob Savi, njegova družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v Novo mesto. Po končani novomeški gimnaziji je v Zagrebu eno leto študiral umetnostno zgodovino, leta 1941 pa je diplomiral na zagrebški slikarski akademiji. Kot honorarni učitelj risanja je nato do svoje internacije - poslali so ga v italijanski Gonars - do 1942 poučeval na novomeški gimnaziji.

Po vrnitvi v domovino se je zaposlil na ljubljanskih meščanskih šolah Vič in Moste, po vojni je spet poučeval v Novem mestu. Leta 1954 je tri mesece preživel v Parizu, med letoma 1959 in 1960 se je izpolnjeval v Bruslju. V Novem mestu je umrl leta 1962. Ob njegovi retrospektivni razstavi, ki so jo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu pripravili leta 1987, je izšla Komeljeva monografija Pot k vrtincem molčanja.

Lamutove risbe bodo v kostanjeviški galeriji razstavljene do 20. septembra.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.