Arhiv NTRC

Vstop v atelje modne oblikovalke Lare Bernot je za ljudi, ki ljubimo lepo opremljene prostore, kot vstop v veliko umetniško galerijo. Prostor, kjer se združijo umetnine (oblačila) s prostorom in z dopolnjenimi dodatki, je tisto več, ko se oči in duša spočijejo. Velik podstrešni prostor v starem delu Kamnika je dobro leto dni delovna pisarna mlade Lare Bernot, ki sledi svojim občutkom, posluša sebe in stvari, kot sta posel in družina, se obračajo v njeno smer.

»Ko sem rodila prvega otroka, se je marsikaj spremenilo. Prizemljilo me je, postala sem odgovorna oseba, nisem več skrbela samo zase, temveč še za nekoga. Posel in vse ostalo sem vzela precej bolj resno. Naenkrat se je moja osredotočenost z zabave preusmerila na družino in posel,« je opisala svoje začetke modne oblikovalke pred sedmimi leti.

Lara Bernot je študirala na Fakulteti za dizajn, a četudi je naredila fakulteto, je po študiju ugotovila, da zna veliko premalo, da bi odprla kakršenkoli posel. »Čisto na začetku je res težko. Nikogar nisem poznala, nisem imela finančnega zaledja. Začela sem iz nič. Po študiju sem pristala na resničnih tleh in ugotovila, da nič ne znam. Le kako naj začnem? Pri študiju nismo govorili o besedi marketing. Pojma nisem imela, kako se naj prodajam in oglašujem. Res delam dobre stvari, ampak zakaj jih nihče ne opazi? Da, sama bom morala stopiti v akcijo.«

Samoizobraževanje po študiju

V času študija je dobila premalo znanj o osnovah šivanja. Vedela je, da če želi biti oblikovalka, bo morala šivanje osvojiti sama. »Vse, kar znam, nekaj šteje. In če znam šivati, tudi kasneje lažje delam. Že ko sem skicirala, je bilo dobro, da sem imela v glavi, kako bom kasneje to lahko zašila. Srkala sem vsa mogoča znanja in profesorice so hodile k meni na dom ter mi pomagale pri učenju. Ljudje so pripravljeni deliti znanje, če le kdo izrazi željo po še več.«

Veliko ji je pomagalo, da je redno obiskovala Zagreb. Na začetku kariere je imela obsežen intervju za hrvaško modno revijo. Kmalu so jo opazili tudi slovenski novinarji in počasi je dobila pozornost medijskega sveta in – še pomembneje – modnih navdušenk. »Najdlje in največ dosežeta dobra pohvala in dobra izkušnja uporabnika. Veliko strank dobim s pomočjo družbenih omrežij, a še več je tistih, ki pridejo k meni zaradi dobre izkušnje prijateljice. Meni je to najljubše. Ko ljudje pocukajo nekoga za rokav in ga vprašajo, kje je dobil neko oblačilo.«

Lara govori hitro, navdihujoče, polna elana ne prisega na povprečnost, dolgočasje in konzervativnost. »Sem zagovornica ženske moči, da ženske pokažemo svoj polet in moč, da smo spodobne in moramo pokazati svoj jaz ter svoje sposobnosti. Ne sme nas biti sram tega, kar smo. Vsak ima v sebi iskrico, ki jo ima samo on. Oblačilo je res samo pika na i, a najlepše, kar opazim pri svojem delu, je, da moj izdelek nekoga opogumi, ga naredi samozavestnejšega. Veseli me, ko moje stranke žarijo v mojem delu.«

Ženska moč

Njena mišljenje o enakopravnosti spolov je kljub življenju v 21. stoletju še vedno za koga zastrašujoča. »Ljudje se ustrašijo te moči, vneme, mojega razmišljanja o enakopravnosti spolov v hiši in izven nje. Sama lahko opravljam tipična moška dela, a kljub vsemu je včasih za nekoga zelo čudno, če moj mož pospravi hišo in če grem sama na pijačo. To me malce razjezi. V sebi čutim poslanstvo, da dam ženskam zagon, da si upajo več. Vesela sem, da sem mati treh otrok, a nisem samo mati. Oblikovanje je moj četrti otrok in mi daje elan in potrditev, da lahko poskrbim za svoje otroke. Da jim dam pravi zgled, da bodo znali sami zaslužiti svoj kruh.«

»Korona« in porodniška

Larin tretji otrok je star 15 mesecev in hvaležno lahko doda, da je bila njena tretja porodniška tudi zaradi koronazaprtja najbolj normalna. V teh letih je v svojem podjetju že zgradila manjšo ekipo, ki ji pomaga pri delu. Poleg šivilje je v ekipi še njen brat, ki skrbi za računovodstvo. »Želela sem eno normalno porodniško, da bi lahko čim več časa preživela z dojenčico in otrokoma. In se je zgodila. To leto je bilo najlepše. Ob sebi sem imela vse, kar imam najraje. Zaradi celotnega zaprtja so se umirile tudi stranke in je bilo manj dela. A na srečo dovolj, da ni bilo treba kogarkoli odpuščati ali zapirati butika.«

Njene stranke so večinoma zrele ženske, največ jih je starih od 45 do 55 let. Takšne, ki so že izoblikovale svoj slog in svojo zgodbo. »Z nekaterimi se že tako dobro poznam, da jim skoraj ni treba razlagati, kaj si želijo. Nekatere pridejo vsak mesec po nov kos oblačila, druge nekajkrat na leto. Med nami se je stkal poseben prijateljski odnos, to so ljudje, ki mi zaupajo. Rada sem odprta. Stranke začutim. To imam v sebi, takoj ko stranka stopi v ta prostor, začutim, kako ji svetovati. To mi je všeč. Deset žensk ima lahko enako obleko, a vsaka jo bo nosila po svoje.«

Nekaj je v njej in na njenih oblačil

Nekaj je na oblačilih, kar pade v oči. Podobno kot odrašča Lara, odraščajo tudi njena oblačila. »Vedno sem težila k temu, da so bila moja oblačila udobna, uporabna in nosljiva. Imam tri otroke in vedno se oblečem tako, da se v oblačilih dobro počutim. Rečem si, če deluje na meni in ob treh otrocih, potem je res udobno. Mislim, da tudi slovesna oblačila ne smejo biti tesna, ker zagotovo takrat nisem sproščena in nasmejana.«

Lara se zaveda minljivosti življenja in zato zanjo besedna zveza »ne čakaj na jutri« ne velja.

»Ženskam želim dati občutek, da živimo za danes in da je vsak dan poseben. Zato se tudi vsak dan oblečem tako, kot se počutim. Vsak dan je dan za posebno oblačilo. Če se zjutraj lepo oblečem in uredim, potem se dan bolje začne. Koliko žensk v omari hrani oblačila za posebne priložnosti, ki potem počakajo tam za vedno? Oblačila so zame tiste malenkosti, ki so zelo pomembne. Ker na koncu malenkosti niso tako majhne, saj nam oblikujejo celotno življenje.«

Zadnja leta Larinih del ni bilo mogoče videti na modnih pistah. »Enkrat je modni dogodek odpadel, nato sem rodila in sem vabilo prestavila na drugič. Z leti sem se naučila modrosti in se znam ustaviti. Vem, da to kar mi je namenjeno, bo že prišlo. Včasih sem vzela vsa naročila in vsa povabila, a me je potem požrlo. Otroci so me naučili, da znam počakati. Zaradi njih se bom učinkovita in manj kot imam časa, bolj pravilno ga znam razporediti.«

Sledila je svojim sanjam

Pravijo, da če vemo, kaj si želimo, potem to dobimo. A najtežje je iskreno slediti svojim sanjam. Lara je vedela, da bo enkrat modna oblikovalka. »Vedela sem, da sem vizualno bitje. Rada sem risala skicirke in ustvarjala. Velika zahvala gre mojima staršema, ker mi nikoli nista rekla, da je biti modna oblikovalka zelo težko. Vedno sta me podpirala. Družba mi je kasneje govorila, da bo ta težko, da v tem poslu ni denarja. Jaz naivnica nisem vedela, kaj odgovoriti. Od 15. do 21. leta sem delala v strežbi in zraven študirala, da bi enkrat postala oblikovalka. Zdaj mi prijatelji rečejo: »Bravo, Lara, ker si pred 15 leti točno vedela, kaj želiš imeti in zdaj to imaš.« Da si zvest sebi. To se vedno obrestuje. Sledila sem svojim sanjam.«

Zdaj hvaležno hodi v službo. Še posebej v nove prostore. Svoj posel je začela v prostoru, velikem 20 kvadratnih metrov, in se kasneje še dvakrat preselila. V novem prostoru je približno leto. Ker velik, je mogoče slediti celotnemu razvoju izdelka. Od osnutka, zasnove in izdelave. »Moje stranke cenijo ročno delo in ni jim treba razlagati, da je moja cena drugačna kot v nizkocenovnih trgovinah. Vsi vemo, na kakšen način deluje hitra modna industrija. Sama delam počasno modo in ne sledimi modnim zapovedim. Sem zagovornica tega, da lahko obleko nosim več let. Še vedno imam oblačila izpred desetih let. Na koncu sem ugotovila, da ne potrebujem sto kosov, da je treba le nekaj dobrih in s tem naredim več za družbo.«

Lara Bernot ne samo govori, temveč tako tudi živi. Nosi unikaten slovenski nakit, slovenske torbe, ročne čevlje. Pravi, da je to njen prispevek k slovenski obrti. Seveda tudi njeni trije otroci nosijo njene izdelke.

»Moja oblačila so namenjena samostojnim ženskam, ki se ne bojijo biti drugačne, ženskam, ki vedo, da je prava lepota znotraj njih.«

»Zadnje čase se počutim tako, da nosim pisana oblačila, mogoče bo že jutri dan za elegantno črno. Tudi ko grem na morje, s sabo nesem veliko oblačil in moj partner se vedno ne strinja s tem. A enostavno ne vem, kako se bom kakšen dan počutila, ker kombiniram počutje z obleko.«

»Luštno je, da si vedno znova postavljam izzive. Vedno si naredim tako, da mi ni dolgčas.«

 BARBARA GRADIČ OSET, foto: Andraž Purg – GrupA