Sašo Švigelj

V Beogradu je v nedeljo, 26. aprila, umrl hrvaški pesnik Goran Babić, poročajo nekateri hrvaški mediji. Novico so med prvimi potrdili tudi posamezni udeleženci hrvaškega kulturnega in političnega prostora. Umrl je v 83. letu starosti.

Pesnik, ki je postal simbol političnih delitev

Goran Babić je bil ena bolj prepoznavnih in hkrati kontroverznih osebnosti hrvaške in nekdanje jugoslovanske literarne scene. Njegovo ustvarjanje in javno delovanje sta bila tesno prepletena s političnimi dogajanji od sedemdesetih let naprej, zato je skozi različna obdobja vzbujal zelo različne odzive – od priznanja do ostrih kritik.

V zgodnjih letih je bil povezan z gibanjem, ki se je oblikovalo v času t. i. Hrvaške pomladi. V tem obdobju je deloval tudi v okviru družbeno-političnih struktur in kulturnih institucij ter sodeloval pri izdajanju del mladih hrvaških avtorjev. Pozornost javnosti je vzbudil tudi s pesmijo Gori li Hrvatska, ki je bila v tistem času interpretirana v širšem političnem kontekstu.

Počitnice

Domačina zanimal apartma na Hrvaškem: "Ob ceni sem skoraj padel s stola"

V začetku devetdesetih let, ob razpadu Jugoslavije, se je preselil v Beograd, kjer je živel do svoje smrti

Po zatonu Hrvaške pomladi je njegovo ime v javnosti dobilo drugačne konotacije, saj je ostal povezan z uradnimi kulturnimi in političnimi strukturami tedanjega sistema. Dobil je sloves »izdajalca« in »prebežnika«, človeka, ki »se obrača po vetru«. Babić je ostal blizu oblasti, medtem ko so bili mnogi, s katerimi naj bi po razgretih študentskih tribunah pozival k boju, označeni in preganjani, piše Jutarnji list.

Leta 1973 je Babić postal urednik takrat vodilne kulturne revije Oko ter prejel naziv »državnega pesnika«, varuha režimskih vrednot.

Drama v hotelu Hilton

Osumljenec naj bi ciljal člane administracije, tudi Trumpa

V devetdesetih letih so sledila še težja obdobja, ko so se rušili režim, sistem, ideologija in država. Pod vplivom Slobodana Miloševića in Memoranduma SANU je Jugoslavija razpadla v krvavih vojnah. Goran Babić je v tem času izbral »napačno stran zgodovine« in postal eden redkih sodobnih hrvaških političnih emigrantov, saj je zatočišče poiskal v Miloševićevem Beogradu, kjer je ostal do konca življenja, vendar tam ni bil posebej dejaven ali opazen.

V Beogradu ni bil posebej aktiven, tudi na Hrvaškem je padel v pozabo.

V Srbiji je živel razmeroma umaknjeno od javnosti, brez večjega kulturnega ali političnega vpliva.

V Sloveniji in na Hrvaškem se ga je v zadnjih desetletjih občasno omenjalo predvsem v kontekstu razprav o njegovi vlogi v prelomnih zgodovinskih obdobjih in njegovem političnem delovanju. Njegova življenjska pot je v literarnih in zgodovinskih ocenah pogosto označena kot kompleksna in protislovna, saj je v različnih obdobjih deloval v zelo različnih političnih okoljih.

Leta 2008 se ga je v Jutranjem listu spomnil veliki hrvaški pisatelj Miljenko Jergović in v članku z naslovom »Veliki hrvaški izdajalec in pesnik« zapisal: »Mnogim je bila dodeljena ta vloga, a Goran Babić je edini pravi disident in politični emigrant od nastanka neodvisne Hrvaške. Malo pred izbruhom vojne je pobegnil v Srbijo, kjer je nedvoumno podpiral Miloševića, bil aktiven v nečem, kar se je imenovalo hrvaška vlada v izgnanstvu, s srbsko vojsko je gostoval po bosanskih bojiščih in pisal poročila v Dugi, svojega mnenja o vojnah devetdesetih let ni nikoli spremenil niti ga ni prilagodil v skladu s stališči civilne in demokratične Srbije.