Arhiv Lokalno.si

Pogovor Vojnoviča, Babačića in Narata ob svetovnem dnevu maternih jezikov. Številno poslušalstvo je 22. februarja kljub snežnemu metežu v skednju Škrabčeve domačije prisluhnilo barvitemu pogovoru ob svetovnem dnevu maternih jezikov. O iskanju lastnega jezika sta se z moderatorjem Boštjanom Naratom pogovarjala pesnik in novinar Esad Babačić ter pisatelj in režiser Goran Vojnovič.

Materni jezik je tisti najbolj intimni del osebnosti, ki ga pogojujejo in oblikujejo družina, družba in zgodovina, smo lahko slišali v skednju. Iskanje lastnega jezika je dolgotrajen in nikoli zaključen proces ustvarjanja lastne identitete in iskanja svojega prostora v svetu. »Jezik je nosilec osebne zgodovine,« je povedal Goran Vojnovič. Esad Babačić pa je dodal: »Jezik se razvija skupaj z mano.«

Literata sta občinstvu povedala nekaj anekdot iz svojega intimnega življenja, ki so pokazale na »čisti Babilon« jezikov, s katerim sta se kot otroka soočala zaradi različnih maternih jezikov ter njunih slengovskih in žargonskih inačic. Esad Babačić, ki ga kot pesnika prevajajo v številne evropske jezike, njegovo poezijo pa berejo tudi v ZDA, je povedal, da je v poeziji v primerjavi s prozo lažje iskati ravnotežje med maternim in knjižnim jezikom. Vojnovič, ki je osvajal filmska platna kot režiser in scenarist, za svoj roman Čefurji raus pa je bil postal Prešernov nagrajenec, je dodal, da se z vstopom v drugi jezik kot oseba vsakič spreminjaš: drugače se izražaš, drugače zveniš in tudi tvoj pogled na svet je drugačen.

Večer se je zaključil z mislijo Esada Babačiča, da v iskanju samega sebe iščeš materni jezik in po sebi hodiš kot po ropotarnici ter pri tem odkrivaš tisto, kar je zares tvoje. Emocije so tiste, ki generirajo pomensko polne besede, te pa vselej izvirajo iz jezika. Boštjan Narat je iz povedanega sklenil, da materinščina ni danost, ampak je polje raziskovanja in odkrivanja.