Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kaj bi Kiš dejal ob izraelskih pokolih v Gazi?


I. V.
8. 8. 2014, 18.30
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

20140807_07626_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
20140807_07626
20140807_07643_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Ahmed Burić pred Gogo s Svetlano Slapšak (Foto: I. Vidmar)
mladen_uhlik.jpg
I. Vidmar
Maida Džinić Poljak

Ko so v Gogi načrtovali prireditve letošnjih Novomeških poletnih večerov, niso mogli vedeti, kako zelo aktualen bo zaradi izraelske invazije na Gazo sinočnji pogovor Ahmeda Burića s Svetlano Slapšak, donedavno profesorico in dekanjo Fakultete za podiplomske humanistične študije v Ljubljani, o kultnem srbskem židovskem pisatelju Danilu Kišu in njegovi pred kratkim pri založbi Goga izdani knjigi Peščena ura.

Burič in Slapšakova sta si bila enotna, da bi, če bi bil še živ, Kiš ostal pokončen in svetovljan in da bi nedvomno obsodil izraelski genocid nad Palestinci, čeprav se, kot je povedala Slapšakova, ki je Kiša poznala osebno, v politiko ni nikoli vtikal oziroma se z njo pečal.

Slapšakova je med drugim tudi spregovorila o grozljivem dejstvu - o negativnem odnosu današnje politike do izobraževanja, humanizma in intelektualcev, ki je v bistveno slabši kot pred dvema ali tremi desetletji. Politika se do izobraževanja tudi danes sicer izraža pozitivno, a le na deklarativni ravni, sicer pa jasno kaže, kako moteči so zanjo ljudje, ki znajo razmišljati in to tudi počno s svojo glavo. Čeprav je prav zaradi tega, ker je znala razmišljati in je bila pri tem tudi dovolj glasna, Slapšakova to, da je to za nekatere na položajih zelo nadležno, večkrat skusila tudi na lastni koži. Pred kratkim je zaradi tega še tretjič izgubila službo.

Burić je na oder pred kavarno Goga povabil tudi prevajalko Seto Knop, ki je slikovito opisala precej zahtevno prevajanje Peščene ure in njene težave zaradi Karadžićevega pravila "piši kao što govoriš", zaradi katerega je bilo pogosto precej težko dognati, kako so se dejansko pisali Nemci in Madžari, o katerih je pisal Kiš v svoji knjigi. 

Za zaključek svojega drugega letošnjega literarnega kabareta se je Buriću pridružila pevka Maida Džinić Poljak, ki jo je spoznal v Ljubljani leta 1994, ko je sam delal kot novinar Mladine in na nek način na Roški v begunskem centru sodeloval pri nastanku skupine Dertum, pri kateri je bila Majda pevka.Tokrat je ob Burićevi spremljavi odpela nekaj makedonskih, črnogorskih in bosanskih tradicionalnih pesmi.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.