Jurčič, oče meščanske slovenščine
V Knjižnici Mirana Jarca so sinoči pripravili pogovorni večer ob 170-letnici rojstva avtorja prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča ter odprli razstavo njegovih del in izvirnih ilustracij zanje. Osrednji gost pogovora, literarni zgodovinar in pisec monografije o Jurčiču Matjaž Kmecl, je Jurčiča označil za prvoborca slovenstva in graditelja meščanske slovenščine.
Kmecl je poudaril, da slovenščina v Jurčičevem času ni bila samoumevna, zlasti za takratne gosposke ljudi je bil v vseh govornih položajih pomemben le nemški jezik. Šole in gimnazija takrat niso bile slovenske, slovenščino pa so poučevali zgolj kot tuji jezik, je dodal.
Prvi slovenski pisci, pesniki in pisatelji, zlasti pa Jurčičeva generacija v drugi polovici 19. stoletja so morali tako t. i. gosposko oziroma meščansko slovenščino šele ustvariti in uveljaviti. Šele na njihovih temeljih so kasneje zrasli Ivan Tavčar, Janko Kersnik in drugi slovenski književniki.
Jurčič in njegova generacija so morali tedanje vseobsegajoče nemštvo premagati z velikimi osebnimi žrtvami, veliko nadarjenostjo, z močnim prepričanjem in močno vero vase. Jurčič pa je v tem svojem naprezanju tako rekoč izgorel, saj je umrl star komaj 37 let in dobesedno izčrpan, je opozoril Kmecl.
Bil je pisatelj, dramatik, urednik in časnikar. Pisal je takratni poglavitni in v marsičem skoraj edini slovenski časopis Slovenski narod, pogosto od prve do zadnje strani kar sam. Vse navedeno je bila izjemno pomembna osnova za uveljavitev slovenščine, slovenskega naroda in slovenske narodnosti, je ocenil.
Hkrati je s tem in iz tega postopoma nastajala slovenska državnotvornost, nekje na njenem začetku pa stoji Josip Jurčič, je še povedal Kmecl.
Josip Jurčič (1844-1881) je s prvim slovenskim romanom Deseti brat (1866) postavil temelje slovenske pripovedne proze, deloval pa je tudi kot urednik, založnik, dramatik in časnikar. Njegova dela so prevedena v več kot 50 jezikov, med katerimi prednjačijo slovanski.
Jurčič se je rodil na Muljavi na Dolenjskem, njegov oče pa je prišel iz Jablanc pri Kostanjevici na Krki. Jurčičeva domačija na Muljavi je obnovljena in sodi med spomenike slovenskega kmečkega stavbarstva, tamkajšnje Kulturno društvo Josip Jurčič pa v letnem gledališču ob njej vsako leto uprizarja Jurčičeva dela.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
