So potresi krivi za udiranja zemlje? Jožica in Marko s kmetije Papež v Polomu v to ne dvomita. Po sicer neuradnih podatkih, do katerih sta prišla, so se samo lani tla v Polomu stresla kar štiristokrat, bobnenje, ki prihaja iz notranjosti zemlje in je po njunem prepričanju posledica stalnega premikanja tal, pa je slišati vsak dan po večkrat na dan. Zdrava pamet jima veleva, kot pravita, da je »luknja«, ki so jo odkrili električarji, ko so odpravljali poškodbe po žledolomu, na pašniku vsega le okoli 200 metrov od njune stanovanjske hiše, nastala zaradi premikov v zemeljskih tleh.

»Še dobro, da se je zemlja udrla sama od sebe! Si predstavljate, kako bi bilo, če bi popustila, ko bi čeznjo zapeljal s traktorjem?« pravi Marko o udrtini, ki zaradi stalnega krušenja zemlje meri danes v premeru že skoraj dva metra, globoka pa je, kot so izmerili z vrvico, na katero so privezali utež, več kot 20 oziroma tudi tja do 30 metrov, če štejejo še več kubikov zemlje, ki je v luknji nekje pristala.

»Če pogledate na spletno stran Agencije RS za okolje, lahko vidite, da se Seč in Polom kar naprej pojavljata,« pravi Jožica o podatkih v arhivu obvestil urada za seizmologijo in geologijo o potresih v Sloveniji, ki je sicer vsa na potresno nevarnem območju, vendar so nekateri deli, kot navajajo seizmologi, vseeno bolj potresno nevarni kot drugi.

VEČ STO POTRESOV LETNO

Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov, od katerih pa skoraj noben ni predhodnik močnejšega potresa. Tako so aprila lani zaznali kar 233 potresov, najmanj, in sicer 119, pa oktobra. Vendar pa ti podatki ne pomenijo, da se tla v Sloveniji, kar v zadnjem času še posebno občutijo prebivalci kočevsko-ribniškega območja, niso tresla še večkrat. V tabeli z avtomatskimi rezultati na spletni strani objavljajo namreč le potrese, ki jih je zaznalo vsaj šest opazovalnic. Kljub razmeroma velikemu številu šibkih potresov je bilo v zadnjih stotih letih na območju Slovenije samo nekaj močnejših potresov, ki so povzročili gmotno škodo, sicer pa med potresi in njihovo številčnostjo ter udori zemlje ne delajo neposrednih povezav.

Udorov pa s potresi ne povezuje niti svetovalec na kočevski območni izpostavi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Janez Rus. Kot pravi, udor zemlje v Polomu ni edini oziroma prvi udor zemlje na Skladovih kmetijskih zemljiščih na kočevsko-ribniškem območju. »Že pred približno 30 leti je prišlo do udora v Nemški vasi. Takrat se je udrlo približno 3 metre globoko, lani po poplavah pa se je v Novih Ložinah pojavila približno tako velika luknja, kot je zdaj v Polomu. Široka je bila približno meter in pol, globoka pa 15, če ne 20 metrov,« pravi in dodaja, da prihaja večkrat do manjših udorov, še posebno v gozdu. V Mali Gori se je tako pred nekaj leti udrla pot. »V Novih Ložinah smo udor že sanirali. Tako bomo zasuli tudi luknjo v Polomu, vendar ne še takoj. Počakali bomo, da se sesedanje zemlje umiri,« pravi in dodaja, da zaradi udorov ni zaskrbljen. »Gre za normalen pojav na kraških tleh,« je prepričan.

KRIVE PODZEMNE VODE

Da je pojavljanje udorov zemljine posledica kompleksnih procesov, ki so značilni za kraška območja, pa navajajo v svojem poročilu, katerega izdelavo je naročila občina Kočevje, tudi strokovnjaki podjetja Hidroconsulting, d. o. o. Ti so po podatkih, pridobljenih na terenu, in pregledu arhivskih podatkov v svojem poročilu o strokovnem hidrogeološkem pregledu pojava razpok na stanovanjskih objektih, posedanju parcel in udorih zemlje za večino od 10 primerov, za katere je občina Kočevje prejela vloge od leta 2008 do lani, zapisali, da gre za delovanje podzemnih voda, kar povzroča spiranje glinenih plasti in odlaganje teh drugje. »Na mestu, kjer je prišlo do takšnega spiranja, so v tleh nastale luknje in posledično udori različnih dimenzij. Z začetkom poseljevanja območij Rudnika, Šalke vasi in Trate ter s tem povezane gradnje stanovanjske in industrijske infrastrukture ter odvajanja meteornih voda s streh in utrjenih površin, se je vtok meteornih voda še dodatno povečal, kar je spiranje pospešilo,« pravi Lidija Kavran Štrbac iz kočevske občine o ugotovitvah inženirskega geološkega poročila.

V poročilu so med predlogi sanacijskih ukrepov zapisali, da bi morali za izboljšanje razmer na širšem območju najprej ugotoviti natančno globino in smer pretakanja vode ter jo nato, če obstaja možnost, iz vseh poznanih izvirov širšega območja zajeti in jo odvajati v najbližji cevovod. »S tem bi zmanjšali spiranje glinenih delcev ter nastanek lukenj v podlagi, ki se na površju nato odražajo kot zemeljski udori,« pravi Lidija Kavran Štrbac in dodaja, da bi morali zmanjšati tudi dodaten vtok padavinskih voda v podtalnico s streh objektov in povoznih površin. »Zaradi poseljenosti območja in prekritosti terena z glinenimi sedimenti je nemogoča določitev lokacije, kje se ti procesi dogajajo. To pa pomeni, da je morebitno ukrepanje mogoče šele, ko se dogodek že zgodi,« pravi. Za sanacijo v večini primerov poskrbijo prizadeti lastniki, nekaterim je priskočila na pomoč tudi občina, vendar pa reševanje posameznih primerov, kot pravi, ne bo rešilo težav celotnega območja. K morebitni sanaciji ali izvedbi preventivnih ukrepov bi bilo treba, pravi, pristopiti celostno, pri čemer pa predstavlja oviro že dejstvo, da je večina območja, kjer prihaja do udorov, to pa je širše območje kočevskega rudniškega jezera, gosto poseljena. Dodatna velika ovira pa je seveda tudi, ker bi izvedba ukrepov za omilitev procesov spiranja ter s tem povezanimi usadi oz. udari zemlje zahtevala velik finančni vložek.

Članek je bil objavljen 6. marca 2014 v 10. številki Dolenjskega lista.