
Janja Rakuš: „Umetnost je moj način življenja"
“Verjetno se je moja umetniška pot nezavedno začela že v času, ko sem pisala za časnik Večer in se spogledovala z gledališčem, še posebej s predstavami Tomaža Pandurja in Damirja Zlatarja – Freya. Moja umetniška pot se je enostavno zgodila. Brez posebnega ali usodnega znaka. Sama sem prvič začutila literarni klic med študijem na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Beograd sem zaradi bombardiranja na žalost morala zapustiti in sem svoj študij nadaljevala v Amsterdamu, kjer sem doživela svoj pravi umetniški in vizualni preboj. Navsezadnje je Nizozemska dežela slik, Amsterdam pa moja duhovna domovina, moj genius loci,” o svoji umetniški poti povedala Janja Rakuš.

Umetnost je njen način življenja, je življenje samo. O sami sporočilnosti pa nerada govori, saj je toliko knjig, filmov in slik, kolikor je bralcev in gledalcev. Seveda pa so teme, vprašanja in obsesije, ki so prisotne v vseh njenih knjigah, filmih in vizualijah. Od večnih vprašanj: kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo, do ekstremnih fizičnih fenomenov, različnih stanj zavesti, duhovnih in ekstatičnih potovanj, pa do vedno novih eksperimentov s formo, tehnologijo in z lingvističnimi ornamenti. Gledališka predstava, ki je nastala v gledališču Bochum na podlagi dela Janje Rakuš Voodoo valček za epileptike, je prejela najvišjo nemško nagrado za gledališče Der Faust.
Umetnik dela zaradi notranje nuje
„Kaj pomenijo nagrade? Odvisno od tega, kdo in zakaj jih podeljuje. Če so politično, še posebej politično korektno motivirane, so nadloga. Če pa so podeljene zaradi umetnosti same, je to potrditev življenjskega smisla in odprtosti do sveta. Sicer pa mislim, da noben pravi umetnik ne dela zaradi nagrad. Umetnik dela, ker mora delati, ker nima izbire, saj je njegovo delo notranja nujnost. Tako kot dihanje in spanje. Pot do realizacije predstave je bila nenavadna, celo misteriozna. Lansko poletje sem nepričakovano prejela sporočilo Angele Obst, glavne dramaturginje slovitega gledališča v Bochumu, ki me je vprašala, ali bi si želela sodelovati z njihovim gledališčem, saj sta Imre in Marne van Opstal, vzhajajoči koreografski zvezdi, želela narediti predstavo po moji literarni predlogi Voodoo valček za epileptike. Predstavila je projekt, ansambel, koncept, skice itd. Še danes ne vemo, kako sta Imre in Marne van Opstal našla moj tekst, zato se vsi strinjamo, da je verjetno posredovala usoda. Ko so stekle birokratske zadeve, in stekle so zelo hitro, smo začeli delati. Decembra so me povabili na prvo srečanje in studijske vaje, zadnjih deset dni pred premiero pa smo predstavo ustvarjali skupaj. Bil je užitek ustvarjati z ljudmi, ki so popolnoma predani delu in delati v gledališču, kjer so pogoji za delo enkratni, skoraj sanjski,“ je o realizaciji predstave na podlagi njenega dela povedala Janja Rakuš.
Izbrana peterica kot kresničke na kresni večer
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
6 °C
Oblačno
sreda, 12. 3
Deževno
četrtek, 13. 3
Deževno
petek, 14. 3
Deževno
7-dnevni obeti