Stari Egipt družbene stigme na račun gigantizma očitno ni poznal.
Mitov o velikanih ne primanjkuje, najti jih je mogoče v domala vseh mitologijah. Vseeno pa so velikani več kot pa le mit: prekomerno izločanje rastnega hormona, ki povzroča hitro rast je bolezensko stanje, znano kot gigantizem.
Strokovna obravnava egipčanskih mumij je pokazala, da so ljudje v času tretje dinastije (2.700 pr. n. št.) v povprečju v višino merili 1,7 metra. In čeprav so egipčanski kralji gotovo uživali boljšo hrano od povprečnega človeka v tistem času in je zato posledično verjetno, da so bili od njih za nekaj centimetrov višji, pa višine enega vladarja ni mogoče pripisati kvalitetnejši prehrani. Sanakht je imel 1,987 metra, če gre soditi po okostju, ki mu naj bi pripadalo. Za primerjavo: Ramzes II. kot najvišji egipčanski faraon je meril 1,75 metra. In bil od Sanakhta več kot 1.000 mlajši.
Strokovnjaki z Univerze v Zürichu po njegovih dolgih kosteh sodijo, da je mogoče Sanakhtovo neskromno višino pripisati gigantizmu. In da je kot tak prvi tovrstni zabeleženi primer.
Glede na to, da je bilo okostje najdeno v prestižni grobnici, je mogoče sklepati, še ugotavljajo strokovnjaki, da družbene stigme na račun gigantizma ni bilo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Wikipedia
