V 158. epizodi AIDEA podkasta je gostovala dr. Urška Jeglič, doktorica religiologije in strokovnjakinja za islam, verski sinkretizem in poučevanje religij. V pogovoru z voditeljem Klemnom Selakovičem razpravlja o zgodovini religij, biblijskih zgodbah in vlogi religij v današnji družbi. Dr. Jeglič poglobljeno razloži razvoj abrahamskih religij, nastanek krščanstva, islama in vpliv verskih prepričanj na družbeno moralo skozi stoletja. Epizoda prinaša izjemen vpogled v zgodovinske vidike religij, vključno z miti in moralnimi nauki, ter raziskuje pomen, ki ga imajo te zgodbe za sodobno družbo.

"Zakaj študij islama?" – Dr. Urška Jeglič o svoji poti v religiologijo
V epizodi #158 podkasta AIDEA dr. Urška Jeglič razloži, zakaj se je osredotočila na preučevanje islama. Pojasnjuje, da jo je študij religij in njihova vloga v družbi vedno navduševal, še posebej pa jo je pritegnil islam kot ena izmed največjih svetovnih religij. "Islam je bil zame ključna tema raziskovanja, ker je tako pogosto napačno razumljen," pravi Jegličeva. Poudarja, da je razumevanje zgodovinskih, kulturnih in družbenih kontekstov nujno za pravilno dojemanje te vere. Jegličeva pojasni, kako je študij na škofijski gimnaziji, kjer se je prvič srečala s poglobljenim proučevanjem religij, v njej vzbudil zanimanje za to področje. "Religija ni zgolj osebna stvar, ampak igra ključno vlogo pri oblikovanju družbenih struktur," dodaja Jegličeva. Ta epizoda ponuja vpogled v osebno pot raziskovalke in njeno globoko zanimanje za religiologijo.

"Obdobje pred abrahamskimi religijami" – o zgodovinskem razvoju verovanj
Urška Jeglič razloži, kaj so ljudje verovali pred nastankom abrahamskih religij. "Pred nastankom judovstva, krščanstva in islama so ljudje sledili animističnim verovanjem," pojasnjuje Jegličeva, ko oriše čas pred nastankom monoteizma. Ljudstva so častila naravne elemente in sile ter razvijala različne oblike verskih praks, ki so bile globoko zakoreninjene v vsakodnevnem življenju skupnosti. Jegličeva poudarja, da je bil ta čas pomemben za oblikovanje kasnejših religij, saj so mnogi elementi prejšnjih verovanj vplivali na oblikovanje kasnejših monoteističnih sistemov. "Animizem je temelj mnogih kasnejših religij," pravi Jegličeva in dodaja, da so se številni rituali in verovanja ohranili tudi v sodobnih religijah. Ta epizoda ponuja poglobljen pogled na razvoj religij in njihove korenine v starejših verovanjih.

"Miti, izbira Boga, Abraham in morala religij" – o temeljnem vprašanju moralnosti v religijah
Jegličeva odpira vprašanje mitov in moralnih zakonov v različnih religijah. Razloži, kako so miti vplivali na razvoj verskih sistemov, zlasti v kontekstu Abrahama, ki ga Biblija šteje za prvo zgodovinsko osebnost. "Abraham izhaja iz politeistične družine, kar jasno kaže na prehod med politeizmom in monoteizmom," pravi Jegličeva. Razprava se osredotoča na to, kako verski miti in zgodbe vplivajo na oblikovanje morale znotraj religij. Jegličeva pojasnjuje, da religije pogosto ponujajo moralni okvir, ki ljudi usmerja k dobrim dejanjem, vendar dodaja, da morala ne izhaja le iz religije, temveč tudi iz individualne odgovornosti in notranjega moralnega glasu. "Religija ponuja smernice, a vsak posameznik nosi odgovornost za lastno moralo," poudarja Jegličeva.

"Kristus, nastanek krščanstva in verodostojnost zapisov" – o zgodovinski podlagi krščanstva
Urška Jeglič raziskuje zgodovinske temelje krščanstva, pri čemer se osredotoča na Kristusa in verodostojnost zapisov v Novi zavezi. "Za razliko od mnogih verskih osebnosti, Kristusove zgodbe niso bile takoj zapisane, kar odpira vprašanje, kako natančne so resnične zgodovinske podlage," razlaga Jegličeva. Pojasnjuje, da so se evangeliji zapisali šele desetletja po Kristusovi smrti, kar vpliva na način, kako razumemo zgodovinsko resnico krščanstva. Kljub temu pa Jegličeva poudarja, da je moralna moč in vpliv krščanstva nesporna. Razprava se dotika tudi tega, kako so se v prvih stoletjih po Kristusovi smrti razvile različne interpretacije krščanstva, kar je pripeljalo do raznolikosti krščanskih denominacij. "Krščanstvo je preživelo stoletja evolucije, toda njegov temelj ostaja v iskanju resnice in odrešenja," dodaja Jegličeva.

"Islamofobija in sekularizacija" – o izzivih sodobnega sveta
Gostja obravnava aktualni problem islamofobije in sekularizacije, ki v sodobnem svetu vse bolj vplivata na verske skupnosti. "Islamofobija se hrani z nevednostjo in strahom," pravi Jegličeva, ko opisuje, kako napačne predstave in stereotipi ustvarjajo pregrade med različnimi verskimi in kulturnimi skupnostmi. Poleg tega pojasnjuje, kako sekularizacija, ki označuje odmik od tradicionalnih religijskih vrednot, vpliva na sodobne družbe. Jegličeva meni, da je ključno najti ravnovesje med vero in sekularnim svetom, saj lahko prevelika polarizacija vodi v konflikte in nerazumevanje. "Religija in sekularnost lahko sobivata, a potrebujemo več dialoga in razumevanja," poudarja Jegličeva. V tej epizodi razpravlja o tem, kako lahko družba premaga predsodke in ustvari bolj vključujoč prostor za vse.