Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Zdaj bolj vemo, kdo smo in kaj smo


I. Vidmar
2. 3. 2012, 10.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

129_2949.jpg
I. Vidmar
Slovenski zgodovinski atlas so v Novem mestu predstavili direktor založbe Nova revija Tomaž Zalaznik, avtorja dr. Miha Kosi in dr. Aleš Gabrič ter dr. Stane Granda, ki je tudi sodeloval pri nastajanju atlasa. (Foto: I. Vidmar)
129_2958.jpg
I. Vidmar
List iz atlasa - slovensko etnografsko ozemlje sredi 19. stoletja

Sinoči je založba Nova revija v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu predstavila osrednje delo slovenskega zgodovinopisja Slovenski zgodovinski atlas. Atlas, ki je nastajal deset let in je izšel lani avgusta, so predstavili avtorja dr. Miha Kosi in Novomeščan dr. Aleš Gabrič, sodelavec Novomeščan dr. Stane Granda in direktor založbe Nova revija Tomaž Zalaznik.

Dr. Stane Granda je v uvodu Slovenski zgodovinski atlas označil za eno temeljnih del nacionalne kulture, ki je tako pomembno kot slovar knjižnega jezika.

"Ni veliko narodov, ki bi imeli tak atlas, Avstrijci ga na primer še nimajo, nemški je star sto let in je zastarel, saj ga od tedaj samo dopolnjujejo. To, da je nastajal deset let, ni veliko, saj za avtorji ni stala državna inštitucija, ampak so svoje delo opravili honorarno. Poudariti moram, da je večina kart, ki so v atlasu, nastala na novo, zelo pomembno pri tem pa je, da sta dr. Kosi in dr. Gabrič po izobrazbi tudi geografa, kar jima je zelo olajšalo delo pri pripravi zemljevidov," nastanek atlasa pojasnjuje dr. Granda in dodaja, da je v njem predstavljena zgodovina naših krajev od prazgodovine do danes.

"Vse to je naše, od obdobja neandertalca do danes, ne glede na to, kdo vse je tu živel, so vsi naši. Analize DNK kažejo, da je tako in tako vse zelo pomešano," se je Granda pošalil na račun tistih, ki strogo ločujejo "naše" od "njihovih".

Povedal je tudi, da avtorji niso uživali podpore, kakršno bi si zaslužili, in da so jim mnogi metali polena pod noge, vzrok temu pa je bolj kot kaj drugega predvsem nevoščljivost.

Dr. Miha Kosi je podrobneje opisal, kako je nastajal atlas za obdobje starega in srednjega veka. Medtem ko so se morali avtorji poglavij iz prazgodovine opreti predvsem na arheološke najdbe, se je sam za srednji vek že lahko opiral na pisane vire, predvsem na srednjeveške listine, urbarje in trgovske knjige, a teh pisanih virov je bilo še vedno malo.

Drugačne težave je imel Dr. Aleš Gabrič, ki je z izjemo cerkvenega dela obdelal obdobje od 1848 do osamosvojitve, saj je predvsem za povojno obdobje na voljo ogromno število dokumentov in je problem, kaj od tega sploh uporabiti. Gre za izjemno pomembno obdobje slovenske zgodovine, v katerem smo Slovenci živeli v treh državah, v katerih so se na nacionalnem ozemlju risale meje, ki jih prej v bistvu ni bilo, in so tu divjale vojne, ki jih, predvsem v primeru druge svetovne vojne, nekateri interpretirajo zelo različno.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.