Freepik

Trg dela se spreminja hitreje kot kadarkoli prej. Tehnologija, avtomatizacija, umetna inteligenca (UI) in spremembe v gospodarstvu pospešeno spreminjajo poklice, kot jih poznamo. Zdi se, da tisto, kar je še včeraj veljalo kot 'varna zaposlitev', danes ni več nujno smiselna dolgoročna izbira.

Nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem

Mladim pri odločitvi o poklicni poti nekoliko pomaga seznam deficitarnih poklicev, ki ga vsako leto pripravi oziroma posodobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) in lahko služi kot smerokaz o tem, v katerih panogah primanjkuje ustrezno usposobljenega kadra.

V letu 2025 je na seznam deficitarnih poklicev uvrščenih 110 poklicev, med drugim denimo klepar, cvetličar, dimnikar, avtoserviser, pek, mesar, mizar, natakar, zidar. To so poklici, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo.

Profimedia

Država mlade k odločitvi za te poklice sicer snubi tudi s štipendijami, a podatki o zadnjem vpisu na srednje šole kažejo, da za nekatere poklice zanimanja skorajda ni oziroma ga ni več. To pa pomeni ogromno manevrskega prostora za odrasle, ki v svojem poklicu ne morejo dobiti zaposlitve, ter tiste, ki si želijo kariernih sprememb.

Čeprav imamo po podatkih zavoda za zaposlovanje že nekaj časa rekordno nizko stopnjo brezposelnosti, pa strukturna neskladja ustvarjajo razkorak med ponudbo ustreznega kadra in povpraševanjem. Pomanjkanje določenih profilov je posledica različnih dejavnikov: od tehnološkega napredka, do demografskih sprememb in tako imenovanega 'bega možganov'.

Kateri so torej trenutno najbolj iskani poklici v Sloveniji?

Glede na rezultate raziskave Poklicni barometer 2024 zavoda za zaposlovanje, ki predvideva razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, so zaznali pomanjkanje kadrov v kar 93 poklicih. Med drugim primanjkuje delavcev na področjih zdravstvene oskrbe, šolstva in gradbeništva, premalo je tudi inženirjev elektronike, tehnikov za fiziko, kemijo, elektroniko, iskani so gasilci ter kurirji in dostavljavci.

Profimedia

Ker se prebivalstvo stara, se povečujejo potrebe po zdravnikih, strokovnjakih za zdravstveno nego, fizioterapevtih, osebnih asistentih in socialnih oskrbovalcih.  Digitalizacija in razvoj novih tehnologij ustvarjata nove priložnosti v panogi IT, podatkovni analitiki in kibernetski varnosti,  rast e-trgovine in potrebe po hitrih dobavnih verigah pa ustvarja potrebe po poklicih v logistiki in transportu.

Do primanjkljaja zaradi pomanjkanja spretnosti in znanj prihaja pri strokovnjakih za računovodstvo in revizijo, pri mehanikih ter pri mizarjih in krojačih, šiviljcih, usnjarjih, zaradi posledic koronavirusa pa se je močno povečalo povpraševanje po različnih specialistih na področju duševnega zdravja (psihologi, psihiatri, svetovalci). Ker se Slovenija v svetu vse bolj uveljavlja kot privlačna turistična destinacija, že nekaj let (še posebej pa v 'pokoronskem obdobju') močno narašča povpraševanje po natakarjih, kuharjih, hotelskem osebju in drugih s turizmom povezanih poklicih.

Že nekaj let se s kadrovskim primanjkljajem soočajo tudi izobraževalne ustanove, saj vse bolj primanjkuje različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. Pomembno na kadrovske potrebe vpliva tudi prehod na okolju prijazne tehnologije, saj prinaša povpraševanje po poklicih s področja obnovljivih virov energije, in trajnostnih rešitev.

Profimedia

Delo se spreminja, zato se moramo prilagoditi tudi zaposleni

Naj si tega želimo ali ne, dejstvo je, da se spreminja že delo, kot tako. V hitro spreminjajoči se družbi so zato prilagajanje, kritično razmišljanje in nadgrajevanje veščin ključnega pomena za osebni, družbeni, pa tudi karierni razvoj. Minili so namreč časi, ko smo živeli in delovali po principu en poklic in isto podjetje do upokojitve.

Fleksibilni urniki in delo na daljavo postajata vse bolj običajni praksi, to pa pomembno spreminja tudi dinamiko zaposlitve. Posledično stalna usposabljanja, izobraževanja, pa tudi prekvalifikacije v druge poklice postajajo ključne komponente prilagajanja potrebam trga.

Učenje ni omejeno na določeno starost in se nikoli ne konča, če želimo kot posamezniki napredovati in si zagotoviti dostojno življenje, sprememba poklicne poti pa je priložnost, ki je ne gre izpustiti iz rok.

Sprememba poklica kot odlična priložnost za zadovoljstvo in uspeh

Možnosti za prekvalifikacijo ali dodatno izobraževanje je tudi v Sloveniji vse več, širi se tudi nabor možnosti za izobraževanje odraslih, ki je prilagojen potrebam in zmožnostim posameznika. Večina ponudnikov omogoča kakovostno predajanje znanja prek spleta, s strani priznanih predavateljev in pedagogov, velik poudarek se daje praktičnim znanjem in učenju na primerih iz prakse. Učne vsebine so pogosto dostopne daljše časovno obdobje, tako da se jim lahko slušatelj posveti takrat, ko mu čas to dopušča.

Freepik

Ne glede na to so zaključna ocenjevanja povsem primerljiva s tistimi v rednem učnem programu, kar pomeni, da je po zaključku študija oziroma izobraževanja kandidat povsem pripravljen za pričetek dela v izbrani panogi.

Izbira poklica je ena izmed najpomembnejših odločitev v življenju. Nekateri svoje sanjsko delo najdejo že pred vpisom na strokovni srednješolski program oziroma fakulteto, drugi ga odkrijejo šele pozneje. V obeh primerih je vse, kar na koncu šteje, osebno zadovoljstvo, s katerim slej ko prej pride tudi uspeh.

Zato naj vas nikar ne bo strah, vzemite si čas za razmislek o svojih vrednotah, interesih in dolgoročnih ciljih. Raziščite različne poklicne možnosti, pridobite praktične izkušnje in spremljajte trg ter se izobrazite oziroma izučite za tisti poklic, za katerega boste vsako jutri z veseljem odšli v službo.

Profimedia