Več kot 110 deficitarnih poklicev: zakaj jih primanjkuje
Trg dela brez ljudi postaja največja razvojna ovira. Delodajalci poročajo o rekordnih težavah, država razpisuje štipendije, a dijakov preprosto ni dovolj.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Seznam deficitarnih poklicev v Sloveniji se iz leta v leto daljša – lani jih je bilo že več kot 110. Pomanjkanje kadra ni več izjema, temveč novo normalno stanje. Delodajalci poročajo o rekordnih težavah pri iskanju zaposlenih, država razpisuje štipendije, a dijakov preprosto ni dovolj. Kako smo prišli do točke, ko trg dela nima ljudi – in kako sploh še lahko zapolnimo vrzeli?
Kaj sploh pomeni, da je poklic deficitaren
Izraz deficitarni poklic se v zadnjih letih pojavlja vse pogosteje – v razpisih štipendij, v izjavah delodajalcev, v razpravah o trgu dela. V osnovi pomeni, da je povpraševanja po določenem poklicu več, kot je na voljo ustrezno usposobljenih ljudi. Delodajalci imajo prosta delovna mesta, kandidatov pa ni ali jih je premalo.
Na Zavodu RS za zaposlovanje pojasnjujejo, da je aktualni seznam deficitarnih poklicev pripravljen predvsem za izvajanje programa »Spodbude za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila« in zajema, poklice, pridobljene v srednješolskem izobraževanju.
Namen seznama je praktičen: omogoča usmerjanje spodbud tja, kjer trg dela najbolj potrebuje ljudi. To pa ne pomeni, da so deficitarni le poklici s srednješolsko izobrazbo – pomanjkanje se pojavlja tudi na višjih izobrazbenih ravneh, le da so instrumenti spremljanja drugačni.
Zakaj je bilo lani na seznamu že več kot 110 poklicev
Podatek, da je na seznamu za leto 2025 več kot 110 deficitarnih poklicev, ni naključen. Na zavodu pojasnjujejo, da se trg dela že vrsto let sooča s pomanjkanjem kadrov, kar je posledica več dejavnikov hkrati. Dolgotrajna gospodarska rast je povečala povpraševanje delodajalcev, brezposelnost se je zniževala, struktura brezposelnih pa se je slabšala – manj je bilo ljudi z ustreznimi znanji in izkušnjami. Hkrati se prebivalstvo stara, generacije mladih pa so številčno manjše.
To se jasno odraža tudi v raziskavi Napovednik zaposlovanja, ki jo zavod izvaja dvakrat letno med delodajalci. V jesenski raziskavi leta 2025 se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov soočala skoraj polovica vprašanih delodajalcev, natančneje 45,7 odstotka.
Med velikimi podjetji je bil ta delež še bistveno višji – več kot 70 odstotkov jih je poročalo o težavah pri iskanju kadra. Največ težav se pojavlja v zdravstvu in socialnem varstvu, izobraževanju, nepremičninskih dejavnostih, gostinstvu ter v raznovrstnih poslovnih dejavnostih.
Kar dve tretjini delodajalcev kot glavni razlog za težave navajata preprosto dejstvo: ustreznega kadra na trgu ni. Manjši del težav izhaja iz neustrezne izobrazbe ali pomanjkanja izkušenj kandidatov, še redkeje pa delodajalci kot glavni problem navajajo slabe delovne pogoje.
Seznam se spreminja – pomanjkanje pa ostaja
Deficitarni poklici niso statičen seznam. Zavod RS za zaposlovanje vsako leto izvaja raziskavo Poklicni barometer, ki napoveduje razmerja med ponudbo in povpraševanjem za naslednje leto. V zadnji raziskavi za leto 2026 je bilo analiziranih 171 poklicnih skupin, od katerih jih je bilo kar 98 uvrščenih v skupino primanjkljaja.
Med njimi so številni poklici v vzgoji in izobraževanju – učitelji, svetovalni delavci, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev –, pa tudi številni poklici v zdravstvu, od zdravnikov in medicinskih sester do fizioterapevtov, osebnih asistentov in socialnih oskrbovalcev.
Pomanjkanje se kaže tudi med tehničnimi profili, kot so gradbeni, strojni in elektroinženirji, ter v logistiki, veterini, socialnem delu, računovodstvu in reviziji.
Čeprav se konkretni seznami iz leta v leto nekoliko spreminjajo, ostaja skupna slika enaka: poklicev, kjer primanjkuje ljudi, je veliko – in število se dolgoročno ne zmanjšuje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
