Kaj je pri izbiri šole danes najbolj racionalno vprašanje
Na ministrstvu za gospodarstvo opozarjajo, da se največja kadrovska tveganja kopičijo v panogah, kjer je pomanjkanje delovne sile strukturno in dolgoročno.
Med najbolj izpostavljenimi so gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, logistika, turizem in gostinstvo, nekatere storitvene dejavnosti, lesna industrija, energetika, informacijsko-komunikacijske tehnologije, zdravstvo in socialno varstvo ter šolstvo.
Prav v teh dejavnostih primanjkuje poklicnih, tehničnih in strokovnih profilov, ki jih ni mogoče hitro nadomestiti, zato pomanjkanje neposredno vpliva na izvajanje projektov, razvojne načrte podjetij, njihovo konkurenčnost in dolgoročno rast.
Skoraj vsi poklici že danes deficitarni
Podatki Zavoda RS za zaposlovanje in Poklicnega barometra kažejo, da so skoraj vsi poklici na srednjem poklicnem nivoju že danes opredeljeni kot deficitarni, hkrati pa podjetja vse izraziteje iščejo tudi visoko usposobljene tehnološke kadre.
V kratkem obdobju se to odraža v večji obremenitvi obstoječe delovne sile, intenzivnejšem tekmovanju za zaposlene ter iskanju rešitev v avtomatizaciji. Dolgoročno pa takšne razmere povečujejo tveganje, da bi se zaradi manjših generacij mladih upočasnila inovacijska sposobnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Kot enega ključnih odzivov na te razmere ministrstvo že tretje desetletje sofinancira poklicno in strokovno izobraževanje, vključno z vajeništvom, in s tem dopolnjuje ukrepe ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Namen teh spodbud je povečati vključenost delodajalcev v praktično usposabljanje mladih ter okrepiti prenos znanja neposredno v delovnem okolju.
Večji interes podjetij za vključevanje dijakov
Čeprav na ministrstvu nimajo natančnih podatkov o tem, v kolikšni meri se podjetja sistematično pripravljajo na generacijski izpad delovne sile, opažajo večji interes podjetij za vključevanje dijakov v praktično usposabljanje. Delodajalci pri tem poudarjajo, da si lahko na ta način oblikujejo bodoči kader, ki ga po zaključku šolanja hitro zaposlijo, hkrati pa zmanjšujejo tveganja pri izbiri zaposlenih. Posebno vlogo ima učenje z delom in vajeništvo, kjer se strokovno znanje in praktične veščine, denimo v gradbeništvu in drugih tehničnih poklicih, prenašajo neposredno z izkušenih mojstrov na mlajše generacije.
Kako ministrstva sodelujejo z izobraževanjem in gospodarstvom: isti cilj, različni mehanizmi
Pri usklajevanju izobraževalnih programov s potrebami trga dela sodeluje več resorjev, pri čemer vsak prispeva svoj del. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poudarjajo, da se pri razmeščanju programov srednjega in višjega strokovnega izobraževanja povezujejo z drugimi deležniki ter pri tem upoštevajo zaznane potrebe v družbi in gospodarstvu.
Obenem opozarjajo, da je odločitev mladih po koncu osnovne šole vedno tudi osebna in odvisna od vrste dejavnikov: od učne uspešnosti in družbene klime do razmer v lokalnem okolju, vpliva staršev ter gospodarskih in socialnih razmer. Pomemben del slike so po njihovih navedbah tudi podatki o gibanju na trgu dela, zlasti možnosti zaposlitve, delovni pogoji in pričakovano plačilo.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v ospredje postavljajo ukrepe, s katerimi poskušajo gospodarstvu zagotoviti kader na bolj praktičen način. Že več desetletij sofinancirajo poklicno in strokovno izobraževanje, vključno z vajeništvom, in s tem spodbujajo delodajalce, da dijakom omogočajo praktično usposabljanje z delom. Namen je, da se znanje in veščine prenašajo neposredno v delovnem okolju in da mladi ob koncu šolanja lažje preidejo v zaposlitev.
Promocija vajeništva in obrtniških poklicev
Pomemben del dejavnosti predstavljajo tudi promocije vajeništva in obrtniških poklicev, ki jih v sodelovanju z ministrstvom izvajata Obrtna zbornica Slovenije in GZS na sejmih, osnovnih šolah, informativnih dnevih in drugih dogodkih, medtem ko vodenje izobraževalnih programov in usmerjanje mladih ostaja primarno v pristojnosti šolskega resorja ter strokovnih institucij, kot sta Center RS za poklicno in strokovno izobraževanje in Zavod RS za šolstvo.
Ministrstvo za delo pa usklajevanje in izmenjavo podatkov umešča v širši okvir Platforme trga dela. V posvetovalno skupino projekta so vključeni predstavniki različnih ministrstev, sindikatov, delodajalskih združenj in drugih institucij, med njimi tudi predstavniki izobraževalnega resorja.
Analize in dolgoročne napovedi potreb trga dela se obravnavajo v tej skupini, posamezne institucije pa jih lahko nato uporabijo kot podlago za načrtovanje svojih politik. Po navedbah ministrstva so informacije o dolgoročnih napovedih trenutno dostopne na njihovi spletni strani, v letu 2026 pa naj bi bile širši javnosti na voljo tudi prek interaktivne platforme trgdela.si, ki naj bi poleg napovedi prinašala tudi podatke o poklicih in kompetencah.
Kaj je pri izbiri šole torej danes najbolj racionalno vprašanje
Če je bilo včasih glavno vprašanje, katera izbira prinaša “največ možnosti”, je danes bolj smiselno vprašanje, kje bo čez nekaj let največ potrebe in kje bodo zahtevane kompetence, ki jih ni mogoče hitro nadomestiti.
Podatki ministrstva za delo kažejo, da bo po letu 2030 največ prostih delovnih mest nastajalo v dejavnostih, ki so ključne za delovanje države, in to predvsem zaradi upokojevanja. Ministrstvo za vzgojo kaže trend premika vpisa v poklicne in strokovne programe, gospodarstvo pa opozarja, da brez ustreznih tehničnih in strokovnih profilov projekti in rast ne bodo izvedljivi.
Hkrati pa vsi sogovorniki – vsak iz svojega zornega kota – poudarjajo podobno: trg dela bo zaradi demografije in tehnologije vse bolj zahteval prilagodljivost, sposobnost učenja in kombinacijo znanj, od praktičnih spretnosti do digitalnih kompetenc in mehkih veščin. To so elementi, ki lahko odločijo, ali bo zaključek šole leta 2030 pomenil prehod v zaposlitev ali pa začetek dolgega iskanja, kjer bo imel prednost tisti, ki se zna hitro vključiti, nadgraditi znanje in prevzeti odgovornost.
