Tako živi slovenski upokojenec: Delal 40 let, zdaj je med revnimi
Franc po 40 letih pokojninske dobe prejema zagotovljeno pokojnino, vendar mu po prispevkih na račun nakažejo le 778,53 evra. Prag revščine znaša 1.021 evrov. Skoraj vsak četrti prebivalec, starejši od 64 let, živi pod pragom revščine.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Število ljudi pod pragom tveganja revščine se je v Sloveniji povečalo na 298 tisoč. To je 14,3 odstotka prebivalstva in 22 tisoč ljudi več kot leto prej, ko jih je bilo 276 tisoč.
Še izraziteje revščina zadeva starejše: zadnji podrobni starostni prerez SURS kaže, da je pod pragom živel skoraj vsak četrti prebivalec, starejši od 64 let. Med moškimi je delež znašal 18 odstotkov, med ženskami pa 26 odstotkov.
Če ta 23-odstotni delež primerjamo s 462.512 prebivalci, starimi najmanj 65 let, dobimo približno 106 tisoč starejših ljudi pod pragom revščine.
Revščina v Sloveniji tako nima le obraza brezposelnega človeka, temveč vse pogosteje tudi obraz nekoga, ki je za seboj pustil celotno delovno dobo.
Francov račun pokaže, kako lahko človek po desetletjih dela pristane med njimi.
Na odločbi 826 evrov, na računu 779
Franc je star 65 let, živi sam in nima pokojnine iz tujine ali drugih rednih prihodkov. Zaradi nizkih plač med delovno dobo mu izračunana starostna pokojnina ne doseže zakonske varovalke, zato prejema zagotovljeno pokojnino.
Ta je januarja in februarja znašala 817,97 evra, od marca pa po dodatni enoodstotni uskladitvi znaša 826,15 evra. ZPIZ zagotovljeni znesek namenja upravičencem, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino; eden od glavnih pogojev v letu 2026 je 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Toda 826,15 evra ni znesek, ki ga Franc vidi na svojem računu.
ZPIZ mu najprej odtegne enoodstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pri njegovi pokojnini to pomeni 8,26 evra. Nato odšteje še 39,36 evra obveznega zdravstvenega prispevka. Francu tako v običajnem mesecu od marca nakažejo 778,53 evra.
Prispevka mu vsak mesec vzameta 47,62 evra. Fiksni zdravstveni prispevek sam predstavlja skoraj pet odstotkov njegove zagotovljene pokojnine.
Za človeka z dva tisoč evri pokojnine pomeni precej manjši delež, Francu pa odnese znesek, s katerim bi lahko poravnal del elektrike, nakupil osnovna živila ali doplačal zdravila.
Pri tako nizkem dohodku se razlika med zneskom na odločbi in nakazilom hitro spremeni v razliko med plačanim in odloženim računom.
Dodatka mu prineseta 500 evrov, vrzel ostane večja od 2.400 evrov
Franc bo letos iz dvanajstih pokojnin pred odbitki prejel 9.897,44 evra. Za dolgotrajno oskrbo bo skupaj plačal 98,96 evra, za obvezni zdravstveni prispevek pa 467,94 evra. Po obeh prispevkih mu bo ostalo 9.330,54 evra.
Junija mu je ZPIZ zaradi višine pokojnine izplačal še 330 evrov letnega dodatka. Novembra mu pripada tudi 170 evrov zimskega dodatka. Oba skupaj njegov letni dohodek povečata za 500 evrov.
Franc bo tako v celotnem letu po prispevkih ter z obema dodatkoma prejel 9.830,54 evra. Ko znesek razporedimo čez dvanajst mesecev, dobimo povprečno 819,21 evra na mesec.
Toda to povprečje zakrije vsakdanjo resničnost. Franc deset mesecev ne prejema 819 evrov, ampak približno 779 evrov. Povprečje navzgor potegneta le junijsko in novembrsko nakazilo.
Do zadnjega uradnega praga tveganja revščine, ki za enočlansko gospodinjstvo znaša 12.249 evrov na leto, mu zmanjka 2.418,46 evra. To je več kot vsota treh njegovih običajnih mesečnih nakazil.
Prag revščine za samsko osebo znaša 1.021 evrov
SURS praga revščine ne sestavi iz cen hrane, elektrike, najemnine in drugih nujnih stroškov. Mejo določi pri 60 odstotkih mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev.
Mediana označuje sredino dohodkovne lestvice: polovica prebivalcev razpolaga z višjim, polovica pa z nižjim dohodkom. SURS nato upošteva še velikost gospodinjstva. Prvemu odraslemu članu pripiše utež ena, naslednjemu odraslemu 0,5, otroku, mlajšemu od 14 let, pa 0,3. Tako lahko primerja človeka, ki živi sam, s parom ali družino z otroki.
Za samsko osebo znaša letni prag 12.249 evrov, kar pomeni natančen mesečni preračun 1.020,75 evra oziroma zaokroženo 1.021 evrov.
SURS v dohodek všteje pokojnine, plače, socialne prejemke, prihodke iz premoženja in druge dohodke vseh članov gospodinjstva. Zato dva človeka z enako pokojnino ne živita nujno v enakem položaju. Upokojenec, ki si stroške deli s partnerjem z lastno pokojnino, ima drugačen proračun kot Franc, ki položnice, ogrevanje in stanovanjske stroške plačuje sam.
Prav samski upokojenci zato najhitreje zdrsnejo pod mejo. Njihova pokojnina ne financira le njihovega dela skupnih stroškov, temveč celotno gospodinjstvo.
Najmanj 371 tisoč pokojninskih prejemkov ne dosega niti 1.010 evrov
Podatki ZPIZ o letošnjem letnem dodatku razkrijejo še širši obseg nizkih pokojnin. Pokojninske prejemke do 710 evrov je prejemalo 122.452 ljudi. Naslednjih 132.829 jih je prejemalo med 710,01 in 850 evri, še 116.131 pa med 850,01 in 1.010 evri.
Skupaj ima tako najmanj 371.412 prejemnikov pokojninske prejemke do 1.010 evrov. To predstavlja približno 58 odstotkov od 635.542 prejemnikov pokojnin, ki jim je ZPIZ junija obračunal letni dodatek.
Ker mesečni preračun praga za samsko osebo znaša 1.020,75 evra, pod njim leži še del naslednjega pokojninskega razreda. Dejansko število pokojninskih prejemkov pod to mejo je zato nekoliko višje.
Podatki tako pokažejo, kako razširjene so pokojnine, ki same po sebi ne dosegajo praga za človeka, ki živi sam.
Dve številki zato povesta dve plati iste zgodbe. SURS ugotavlja, da pod pragom revščine dejansko živi 298 tisoč prebivalcev. ZPIZ pa kaže, da najmanj 371 tisoč prejemnikov prejema pokojninske prejemke pod 1.010 evri.
Presek obeh skupin najdemo predvsem med samskimi starejšimi brez drugih prihodkov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
