Izbira šole danes je odločitev o zaposljivosti jutri
Ko bo današnja generacija dijakov zaključila šolanje, bo slovenski trg dela še bolj zaznamovalo pomanjkanje ljudi.
Ministrstvo za delo napoveduje, da bo po letu 2030 večina prostih delovnih mest nastala zaradi upokojevanja, ne zaradi rasti novih dejavnosti. V takih razmerah bodo odločilni realni podatki, ne občutek – in sodelovanje šolstva, države ter gospodarstva.
Večina prostih delovnih mest bo posledica upokojitev
Vprašanje, ki si ga starši, skupaj s svojimi otroci, postavijo ob izbiri srednje šole, je pogosto preprosto: ali bo imel otrok čez nekaj let službo. Napovedi države kažejo, da bo odgovor v veliki meri odvisen od demografije.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da bo na ravni celotnega gospodarstva prevladovalo pomanjkanje delovne sile, ker bo ponudba nove domače delovne sile manjša od povpraševanja. To pomeni, da se bo upokojevalo več ljudi, kot jih bo vstopilo na trg dela, zato bo po letu 2030 velik del prostih delovnih mest nastajal zaradi nadomeščanja upokojenih.
Ministrstvo je za obdobje 2031–2039 izpostavilo, da bo največ prostih delovnih mest, ki nastanejo zaradi upokojevanja, v predelovalnih dejavnostih, kjer pričakujejo povprečno 5.926 upokojitev na leto. Sledijo izobraževanje s povprečno 2.726 upokojitvami na leto, zdravstvo in socialno varstvo s povprečno 2.702 upokojitvami, trgovina skupaj z vzdrževanjem in popravili vozil s povprečno 2.376 upokojitvami ter gradbeništvo s povprečno 1.677 upokojitvami na leto.
Gre za sektorje, ki so ključni za delovanje družbe in gospodarstva, zato bo potreba po kadru tam vztrajna tudi ob počasnejši rasti in ob negotovostih v posameznih panogah.
Najtežje bo zapolniti delovna mesta, kjer je potrebna terciarna izobrazba
Na ministrstvu za delo opozarjajo, da bo glede na pomanjkanje delovne sile najtežje zapolniti prosta delovna mesta za poklice, za katere je potrebna terciarna izobrazba. Razlog je v tem, da je v relativno kratkem času težko pritegniti tujo delovno silo s takšno stopnjo znanja in spretnosti, na določenih področjih pa je nujno tudi dobro znanje slovenskega jezika.
Med področji, kjer bo po njihovih navedbah primanjkovalo največ oseb s terciarno izobrazbo, posebej izpostavljajo vzgojo in izobraževanje, zdravstvo ter poslovne in upravne vede. V vsakem od teh področij naj bi povprečno letno primanjkovalo več kot tisoč oseb.
Med drugimi kritičnimi področji navajajo informacijske in komunikacijske tehnologije, tehniko in interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti oziroma izide, pretežno tehniške, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ter javno higieno, zdravje in varnost pri delu, kjer naj bi pomanjkanje delovne sile v povprečju letno preseglo 500 posameznikov.
Pri delovnih mestih, za katera je potrebna srednješolska raven znanja, ministrstvo navaja, da bo najtežje zapolniti prosta delovna mesta na področju arhitekture, prostorskega načrtovanja in gradbeništva, kjer pričakujejo v povprečju letno več kot tisoč prostih delovnih mest.
Sledil naj bi transport s povprečno 807 prostimi delovnimi mesti letno, nato pa biološke in sorodne vede, naravno okolje in divje živali, gozdarstvo in lov ter kmetijstvo, ribištvo in veterinarstvo s povprečno 479 prostimi delovnimi mesti letno.
Ministrstvo obenem izpostavlja še področja, kjer naj bi bila ponudba večja od povpraševanja, v povprečju letno za več kot 500. Med ta področja uvrščajo vzgojo in izobraževanje, umetnost, gostinstvo in turizem, šport ter osebne storitve in tudi informacijske in komunikacijske tehnologije.
To je ena od točk, kjer se podatki v praksi pogosto berejo napačno: presežek v okviru širših klasifikacij ne pomeni nujno, da “služb ne bo”, ampak da bo konkurenca v določenih podskupinah večja, medtem ko lahko v drugih delih istega področja primanjkuje specifičnih profilov.
