Se po upokojitvi splača še delati? Izračun razkriva veliko razliko
Se po izpolnitvi pogojev za pokojnino splača ostati zaposlen? Primerjali smo polno službo, upokojitev z začasnim delom in delno pokojnino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko človek izpolni pogoje za starostno pokojnino, ne izbira več samo med službo in prostim časom.
Lahko ostane zaposlen in prejema del pokojnine, se v celoti upokoji ter dela omejeno število ur ali pa izbere delno pokojnino.
Vsaka pot ima drugačno ceno, najbolj donosna pa ni nujno tista, ki na koncu leta prinese največ denarja.
Primerjali smo tri pokojnine
Izračun smo naredili za odmerjene pokojnine v višini 1.000, 1.300 in 1.600 evrov. Pri nadaljevanju zaposlitve smo uporabili 2.500 evrov bruto plače.
Znesek približno ustreza povprečni bruto plači v zasebnem sektorju pri pravnih osebah, ki je maja 2026 po podatkih Statističnega urada znašala 2.500,32 evra.
Pri začasnem delu smo upoštevali 85 ur na mesec ter dve bruto postavki, zakonski minimum 8,52 evra in boljšo postavko 12 evrov.
Izračun velja za slovenskega davčnega rezidenta brez vzdrževanih družinskih članov in drugih dohodkov. Vse zneske smo po prispevkih in končni dohodnini preračunali na polnih 12 mesecev po trenutno veljavnih pravilih.
Pri zaposlenem smo prišteli najmanjši regres za letni dopust v višini 1.481,88 evra in zimski regres v višini 740,94 evra.
Pri upokojencu smo upoštevali letni dodatek, ki pri pokojnini 1.000 evrov znaša 270 evrov, pri preostalih dveh pa 160 evrov, ter 170 evrov zimskega dodatka.
V izračunu ni povračil za prehrano in prevoz, saj so odvisna od delovnih dni, razdalje in pravil delodajalca.
V prvih treh letih največji letni znesek pri vseh treh pokojninah prinese polna zaposlitev.
Toda njena prednost se z višino pokojnine hitro zmanjšuje. Pri pokojnini 1.000 evrov polna služba v primerjavi z začasnim delom po 12 evrov bruto na uro prinese 3.989 evrov več na leto, pri pokojnini 1.300 evrov pa še 2.222 evrov.
Pri najvišji obravnavani pokojnini prednost skoraj izgine.
Razlog je v tem, da upokojenec, ki dela začasno, obdrži celotno pokojnino, polno zaposleni pa prejema samo njen del.
Štirideset odstotkov pokojnine ni samodejnih
ZPIZ lahko človeku, ki že izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, vendar ostane zavarovan za polni delovni čas, tri leta izplačuje 40 odstotkov pokojnine.
Nato delež zniža na 20 odstotkov. Posameznik mora za izplačilo vložiti zahtevo, saj ga zavod ne začne nakazovati samodejno. ZPIZ priporoča, da človek zahtevo vloži največ mesec dni pred izpolnitvijo pogojev.
V prvih treh letih se zaposleni tako odpove 60 odstotkom pokojnine. Pri 1.000 evrih je to 600 evrov bruto na mesec, pri 1.600 evrih pa 960 evrov.
Tudi navedena pokojnina ni enaka nakazilu. ZPIZ od nje odšteje 39,36 evra obveznega zdravstvenega prispevka in en odstotek prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Pri pokojninah do 1.729 evrov ob običajnih olajšavah praviloma še ne odteguje akontacije dohodnine.
Tako odmerjena pokojnina v višini 1.000 evrov trenutno pomeni 950,64 evra rednega mesečnega nakazila. Aktualne prispevke in davčne meje objavlja ZPIZ.
Pri zaposlenem se plača in del pokojnine seštejeta pri letni odmeri dohodnine. Zato 40 odstotkov bruto pokojnine na koncu ne pomeni enakega deleža neto nakazila.
Grafika prikazuje ocenjeni mesečni izkupiček po končnem davčnem obračunu, brez regresov.
Največ denarja ne pomeni najbolje plačane ure
Pri primerjavi dela smo pokojnino izločili iz vrednosti opravljene ure, saj jo popolnoma upokojeni prejema tudi brez dela.
Upoštevali smo samo dodatni neto dohodek, ki ga ustvari posamezna odločitev.
Začasni delavec v našem modelu izkoristi ves dovoljeni letni obseg dela. Pri polni zaposlitvi smo upoštevali koledar leta 2026, praznike ter najmanj 23 dni dopusta.
Zakon starejšemu delavcu poleg štirih tednov zagotavlja še najmanj tri dodatne dni, zato polno zaposleni v izračunu dejansko dela približno 1.848 ur.
Pri postavki 12 evrov bruto začasno delo prinese več dodatnega neto denarja na opravljeno uro pri vseh treh pokojninah.
Celo zakonska minimalna postavka premaga polno zaposlitev pri pokojninah 1.300 in 1.600 evrov.
Najizrazitejši je primer s pokojnino 1.600 evrov. Polno zaposleni dela približno 828 ur več kot začasni delavec, vsaka od teh dodatnih ur pa mu prinese le okoli 43 centov tekočega dohodka.
Pri pokojnini 1.600 evrov začasno delo doseže letni izkupiček polne zaposlitve pri približno 12,49 evra bruto na uro.
Pri pokojnini 1.300 evrov je prag 15,06 evra.
Pri pokojnini 1.000 evrov popolne izenačitve prepreči zakonska omejitev letnega zaslužka. Tudi ob najvišjem dovoljenem dohodku bi začasno delo za polno zaposlitvijo zaostalo le za približno 45 evrov na leto.
Začasno delo ima jasne omejitve
Upokojenec lahko začasno oziroma občasno dela največ 85 ur na mesec. Največ trikrat v koledarskem letu lahko opravi do 125 ur, vendar letni seštevek ne sme preseči 1.020 ur.
Najnižja bruto urna postavka od 1. marca 2026 znaša 8,52 evra, najvišji dovoljeni letni bruto dohodek pa 17.782,56 evra.
Od zaslužka upokojenec plača 6,36 odstotka zdravstvenega prispevka in en odstotek prispevka za dolgotrajno oskrbo, dohodek pa se všteva v letno dohodnino.
Ta oblika dela ne prinaša vseh pravic redno zaposlenega. Upokojenec nima plačanega dopusta in enakega varstva ob bolezni, njegov letni izkupiček pa je odvisen od tega, ali delo res dobi vseh 12 mesecev.
Polna zaposlitev ponuja več varnosti, vendar zahteva precej več časa.
Po treh letih se razmerje obrne
Ko se izplačilo dela pokojnine zniža s 40 na 20 odstotkov, polna zaposlitev izgubi pomemben del prednosti.
Sprememba najbolj prizadene človeka z višjo pokojnino, saj se mu prepolovi večji znesek.
Od četrtega leta bi začasno delo po 12 evrov bruto prehitelo polno zaposlitev pri pokojninah 1.300 in 1.600 evrov.
Le pri najnižji obravnavani pokojnini bi polna služba še ohranila prednost.
Daljše delo zviša prihodnjo pokojnino
Tekoči prihodek ni edino merilo. Kdor po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa ostane v obveznem zavarovanju, si za vsakih dodatnih šest mesecev zviša odmerni odstotek za 1,5 odstotne točke.
Eno dodatno leto prinese tri odstotne točke, tri leta pa devet. Ugodnejše vrednotenje velja največ tri leta, pojasnjuje vladna predstavitev pokojninske reforme.
Če zaradi preglednosti ohranimo enako pokojninsko osnovo in upoštevamo samo ta bonus, bi se pokojnina v višini 1.000 evrov po dodatnem letu zvišala na približno 1.047 evrov, pokojnina v višini 1.600 evrov pa na približno 1.676 evrov.
Dejanski znesek bo odvisen tudi od novih zavarovalnih osnov, uskladitev in pravil, ki bodo veljala ob upokojitvi.
Če primerjamo samo 60 odstotkov pokojnine, ki jih zaposleni v prvih treh letih ne prejme, z višjo poznejšo pokojnino zaradi dodatnih odstotnih točk, se izpuščeni del povrne po približno 12 letih in osmih mesecih prejemanja višje pokojnine.
Plača v ta ozki pokojninski preračun ni vključena.
Možna je tudi delna pokojnina
Človeku ni treba izbrati samo med popolno upokojitvijo in polno službo. Kdor dela štiri ure na dan, lahko prejema 50 odstotkov pokojnine.
Če že izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, se ta v prvih treh letih poveča še za sorazmerni del 40-odstotnega izplačila.
Pri polovičnem delovnem času tako skupaj prejema 70 odstotkov pokojnine, po treh letih pa 60 odstotkov. Druge možne obsege dela pojasnjuje ZPIZ.
Za človeka, ki želi največji tekoči letni prihodek, v prvih treh letih zmaga polna zaposlitev.
Kdor želi iz vsake opravljene ure iztržiti več in se lahko dogovori za spodobno urno postavko, ima boljšo računico z upokojitvijo in začasnim delom.
Pri višji pokojnini se ta meja pomakne tako nizko, da polna služba finančno upraviči predvsem delovnopravno varnost in višjo prihodnjo pokojnino, ne pa tekočega plačila za porabljeni čas.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
