Arhiv Štajerskega Tednika

Padanju odkupnih cen so slovenski kmetje priča že vrsto let, vendar tako slabih razmer, kot so na trgu trenutno, še ni bilo, je na novinarski konferenci dejal predsednik sindikata Anton Medved. Pri nekaterih pridelkih oz. proizvodih je cena padla pod raven, enako skupnim stroškom pridelave oz. proizvodnje. "V ceni štruce kruha ima večji delež davek na dodano vrednost kot kmetova cena pšenice," je ponazoril.

V sindikatu od vlade zahtevajo uvedbo masnih bilanc pri dobavah vseh prehranskih izdelkov tako na notranjem trgu kot iz tretjih držav, ponovno spremljanje maloprodajnih cen živil na trgovskih policah in vzpostavitev poštenih razmerij v verigi od kmeta do kupca.

Konec z oglaševanjem »slovenskih« izdelkih, ki to niso

Zahtevajo tudi »takojšnje prenehanje oglaševanja izdelkov kot domačih oziroma slovenskih in nostalgičnih prikazov kmetovanja s strani trgovcev«. Kot je opozoril podpredsednik sindikata Roman Žveglič, potrošniki namreč menijo, da s kupovanjem slovenskih izdelkov podpirajo domače kmete, ki pa v resnici komaj preživijo.

Kot primer je navedel krompir, za katerega kmet dobi okoli 15 centov na kilogram, medtem ko ga pridelava stane okoli 5000 evrov na hektar, kokošja jajca, za katera dobi od 40 do 50 odstotkov maloprodajne cene, in goveje meso, za katerega rejec dobi manj kot tri evre za kilogram.

Epidemija koronavirusa zbila cene do 30 odstotkov

Preberite več v Štajerskem Tedniku