Jure Klobčar

V skladu z danes sprejetima proračunoma se bo poraba leta 2026 povzpela na 17,7 milijarde evrov, leta 2027 pa bo presegla 18 milijard evrov. Vlada je ob proračunskih prioritetah zasledovala tudi cilj vzdržnosti javnih financ, primanjkljaj bo v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov.

Državni proračun za leto 2026 je v današnjem glasovanju v DZ podprlo 50 poslancev - poleg koalicijskih še oba poslanca narodnosti. Proti je glasovalo 32 navzočih poslancev SDS, NSi, poslanske skupine nepovezanih poslancev in nepovezani poslanec Miha Kordiš. Povsem enako je bilo glasovanje o proračunu za leto 2027.

Spremenjen proračun za 2026

Državni zbor je sicer proračun za leto 2026 sprejel že novembra lani, a je vlada v okviru predloga sprememb pričakovan obseg prihodkov za leto 2026 zmanjšala, načrtovano porabo pa zvišala. Kot je pred dnevi na seji odbora državnega zbora za finance pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič, se bo v proračun prihodnje leto steklo 15,6 milijarde evrov oziroma za 2,1 odstotka manj sredstev, kot je bil predvideno novembra lani. Boštjančič je pojasnil, da vlada načrtuje nekaj manjše prilive od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Slednjega bo pobranega manj zaradi pričakovanih nižjih prihodkov od obdavčitve uvoza in manjše zasebne potrošnje.

Odbor za finance

Leta 2026 manj prihodkov države: Kaj sledi in kaj bo z božičnico drugo leto

Kar zadeva načrtovane odhodke, pa se ti zvišujejo za približno 500 milijonov evrov oziroma za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. To je po besedah Boštjančiča predvsem posledica stroškov dela, pa tudi višjih transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno, povečanja sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb v linijskem prometu in za nadomestila Termoelektrarni Šoštanj ter povečanja obrambnih izdatkov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.

Leta 2027 naj bi se v proračun steklo 16 milijard evrov, odhodki pa so določeni v znesku 18,1 milijarde evrov. Boštjančič je poudaril, da čeprav proračuna predvidevata primanjkljaj blizu treh odstotkov BDP, je ob sledenju razvojnim prioritetam vlade pred očmi vzdržnost javnih financ.

Napoved gospodarskih gibanj

Vlada je proračunske dokumente pripravila na podlagi jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki predvideva šibkejšo rast v tem letu, nato pa spet pospešitev v naslednjih dveh letih. Javni dolg naj bi se do konca leta 2027 znižal na 63,3 odstotka BDP, kar bi bila najnižja raven po letu 2012.

Je zdaj dokončno?

Poslanci odločili, obvezna božičnica že letos

Leta 2026 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za nekaj manj kot 6,5 milijarde evrov, je zapisano v zakonu o izvrševanju proračunov. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Pomembna tema v postopku sprejemanja proračunov je vsako leto povprečnina za občine. Ta bo v skladu z dogovorom z vsemi tremi občinskimi združenji v obeh letih znašala 835 evrov na prebivalca, kar je 8,3 odstotka več kot letos. Občinam se bo v letu 2026 iz proračuna zagotovilo tudi sredstva za povrnitev 60 odstotkov stroškov, ki jih bodo imele z izplačilom zimskega regresa za zaposlene v občinskih upravah in občinskih javnih zavodih, za katere se plače zaposlenih zagotavljajo iz občinskih proračunov.

150 evrov

Potrjen zimski dodatek za upokojence: Znan tudi datum izplačila

Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2026. Uskladitev bo znašala 75 odstotkov rasti povprečne plače v letošnjem juniju, kar pomeni zvišanje za 5,55 odstotka.

Upokojenci bodo letni dodatek prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal v višini od 160 do 470 evrov, kar je pet evrov več kot letos.