Profimedia

Ameriški predsednik Donald Trump je s carinami na uvoz z vsega sveta poskrbel za največje borzne padce vse po izbruhu pandemije covida-19.

Širši indeks Standard & Poor's 500 je v primerjavi s petkom preteklega tedna padel za 506,86 točke oziroma 9,1 odstotka na 5074,08 točke, industrijski indeks Nasdaq Composite za 3269,07 točke oziroma 7,9 odstotka na 38.314,86 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 1735,20 točke oziroma deset odstotkov na 15.587,79 točke.

Teden se je začel in končal v znamenju Trumpovih carin, pri čemer v petek delnic ni "obudilo od mrtvih" niti presenetljivo dobro poročilo ameriškega ministrstva za delo o zaposlovanju v marcu. Trump je t. i. dan osvoboditve ZDA z uvedbo "vzajemnih" carin napovedal za sredo, vlagatelji pa so do takrat še vedno upali, da ne misli resno.

V ponedeljek je Dow Jones napredoval za odstotek, S&P 500 za 0,55 odstotka, Nasdaq pa je nazadoval za 0,14 odstotka. Pozitivno vzdušje se je nadaljevalo tudi v torek, ko je Dow Jones sicer nazadoval za minimalnih 0,03 odstotka, S&P 500 pa je pridobil 0,38 odstotka in Nasdaq 0,87 odstotka.

Trump je najavo carin v sredo tempiral na trenutek po zaprtju borz, ker se je zavedal, da reakcije ne bodo pozitivne, čeprav takšnih padcev, kot so se zgodili v četrtek in petek, ni pričakoval. V sredo so indeksi celo narasli. Dow Jones je pridobil 0,56 odstotka, S&P 500 je napredoval za 0,70 odstotka, Nasdaq pa 0,87 odstotka.

Po zaprtju borz je Trump pred Belo hišo kritiziral domnevno svetovno izkoriščanje Amerike in uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA. Za približno 60 držav bodo 9. aprila uvedene še višje dajatve. Za EU na primer 20-odstotne.

Ameriški predsednik je zatrdil, da se je začela zlata doba Amerike, predstavniki njegove vlade pa so priznavali, da ne vedo, kaj se bo zgodilo, a so podprli njegov ukrep. Minister za trgovino Howard Lutnick je carine podprl z besedami, da Trump ve kar dela, "ker o tem govori že desetletja".

Borzni vlagatelji so menili nasprotno in Dow Jones je v četrtek, ko so carine in njihove posledice zasenčile vse druge novice, padel za 3,39 odstotka. S&P 500 je potonil za 4,84 in Nasdaq za 5,97 odstotka. Trump se je v četrtek umaknil na Florido, spotoma pa namignil, da se bo pripravljen pogajati z državami o znižanju carinskih stopenj, če mu bodo ponudile kaj "veličastnega".

Ministrstvo za delo ZDA je v petek objavilo pozitivno poročilo o zaposlovanju v marcu, ki je analitike glede na vsa odpuščanja v zvezni vladi pozitivno presenetilo, vendar pa ga vlagatelji praktično niso imeli za mar.

Trump se je s poročilom pohvalil, obenem pa je skušal krivca za borzne padce najti v predsedniku centralne banke Federal Reserve Jeromu Powellu, ki ga je pozval, naj "se neha igrati politike in zniža obrestne mere".

Powell mu je odvrnil, da politike ne bodo spreminjali. Pričakuje, da bo Trumpova carinska politika pospešila inflacijo in zavrla gospodarsko rast. Izraza "stagflacija", pred katero sedaj v ZDA trepetajo bolj kot pred inflacijo, mu ni bilo treba posebej izpostaviti.

Kitajska je medtem udarila nazaj z uvedbo vzajemnih 34-odstotnih carin na ves uvoz iz ZDA in borzna panika se je nadaljevala.

S&P 500 je v petek padel za 322,44 točke oziroma šest odstotkov, Dow Jones za 2231,07 točke oziroma 5,5 odstotka, Nasdaq pa za 962,82 točke oziroma 5,8 odstotka.

S&P 500 je letos izgubil 807,55 točke oziroma 13,7 odstotka, Dow Jones 4229,36 točke oziroma 9,9 odstotka, Nasdaq pa 3723,01 točke oziroma 19,3 odstotka.