Profimedia

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil konec oktobra sprejet z 41 glasovi za in 4 proti, bo danes ponovno na glasovanju v parlamentu zaradi veta državnega sveta.

Stroka opozarja, da bi trenutna oblika zakona lahko ogrozila varnost bolnikov, medtem ko podporniki na drugi strani izpostavljajo nujnost dostopa do psihoterapije za ljudi v stiski.

Regulacija

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti sprejet. Kaj prinaša?

Svetovanje brez ustrezne izobrazbe?

Strokovne organizacije opozarjajo, da zakon znižuje standarde obravnave in omogoča delo posameznikom brez ustrezne izobrazbe ali pripravništva. Po mnenju nasprotnikov zakon prinaša tvegane “ohlapne rešitve”.

V državnem svetu so opozorili, da bi lahko po zakonu psihoterapevti brez ustrezne izobrazbe delovali kot zdravstveni delavci, kar po njihovih ocenah predstavlja tveganje za varnost uporabnikov.

Predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič navaja, da bi zakon vključeval ljudi v vsakodnevnih življenjskih stiskah v čakalne vrste, kar bi zasedlo termine tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč.

Sr.R.

Psihoterapevtska dejavnost

Še eno svarilo: Vlada s tem ogroža varnost bolnikov

Članica razširjenega kolegija za psihiatrijo Karin Sernec pa pravi, da zakon "strahotno posega v obstoječi sistem, ga ruši in znižuje strokovno, kakovostno in varno obravnavo bolnikov ter psihiatrizira celotno družbo". Podobno je predsednik razširjenega strokovnega kolegija za klinično psihologijo Tristan Rigler opozoril na nujnost preureditve zakona, da se ne bi ogrožala varnost bolnikov.

Nevrolog Dejan Georgiev navaja, da predlog zakona uvaja nove zdravstvene delavce brez ustrezne izobrazbe in kliničnih izkušenj, kar po njegovem mnenju ogroža vse bolnike, ne zgolj nevrološke. Vodja oddelka za psihoonkologijo na ljubljanskem onkološkem inštitutu Jana Knific poudarja, da pri delu z bolniki z kompleksnimi zdravstvenimi težavami ni dovolj poznavanje psihoterapije, temveč je nujno celovito razumevanje človeka v kontekstu njegove bolezni.

V SDS zakona ne podpirajo. Po njihovih besedah želi vlada s predlogom "zgolj odkljukati koalicijsko zavezo", namesto da bi področje psihoterapije uredila celovito in strokovno. Opozarjajo, da predlog "v sistem vnaša še večji kaos in zmedo ter dodatno razdvaja strokovno javnost". Ob tem poudarjajo, da je ureditev področja nujna, a po njihovem mnenju poslanci odločajo o "povsem neusklajenem zakonu", ki zato po njihovi oceni ne omogoča varne in učinkovite ureditve psihoterapevtske dejavnosti.

Poslanska skupina NSi ima pri glasovanju glede omenjenega zakona stališče proste presoje poslancev. Na prvem glasovanju so bili poslanci razdeljeni – štirje so zakon podprli, štirje pa so se vzdržali. Kot navajajo, podobno razpršen izid pričakujejo tudi ob ponovnem glasovanju.

Odgovor ministrstva za zdravje

Na pomisleke stroke se je odzval državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Poudarja, da bodo morali psihoterapevti po zakonu vsakega posameznika, katerega težave presegajo njihove kompetence, napotiti k ustreznemu specialistu, zato po njegovih besedah ne bodo posegali v delo kliničnih psihologov ali psihiatrov.

Sr.R.

Dodaja, da bodo psihoterapevti vključeni v zdravstveni sistem, podvrženi zdravstveni zakonodaji, nadzoru in zakonu o varovanju pacientovih pravic, kar naj bi zagotavljalo varno obravnavo.

Kordež je izpostavil, da predlog določa dve poti do poklica – akademsko in neakademsko – z okoli 3000 urami izobraževanja, od tega 1200 ur specializiranih vsebin. S tem naj bi bili novi psihoterapevti bolje usposobljeni kot številni samooklicani praktiki, ki delujejo danes.

Zagovorniki zakona

Na drugi strani zakon podpirajo predstavniki uporabnikov in nekaterih nevladnih organizacij. Za zagovornike zakona je ta korak nujen korak k izboljšanju dostopa, varnosti in regulacije psihoterapije. Po njihovem mnenju bo urejen sistem zagotovil jasne kriterije za psihoterapevte, nadzor delovanja ter zaščito ranljivih uporabnikov.

Med podporne akterje sodijo slovenska psihoterapevtska združenja, pa tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju duševnega zdravja, kot je Društvo Altra, ki je najstarejša nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas. Tilen Recko iz Altre navaja, da trenutno vlada kaos na področju duševnega zdravja, saj je psihoterapija pogosto nedostopna tistim, ki jo najbolj potrebujejo. "Če tega zakona ne bo, bo v Sloveniji še vedno vladal kaos že glede izbire tovrstne pomoči, zasebniki pa bodo še vedno lahko neomejeno služili," pojasni Recko.

Posebno skrb izpostavlja Bojana Pustinek iz Civilne iniciative za zdrave odnose v šolah. Po njenem mnenju bi sprejem zakona lahko ključno izboljšal dostopnost psihoterapije prav za mladino, ki potrebuje pogovor in strokovno pomoč, ne le recept za zdravila: "Stiske otrok se poglabljajo, učitelji izgorevajo, pogoji dela postajajo neznosni, sistem strokovne podpore ne deluje več … Hitri dostop do psihoterapevtske pomoči bi mladim pomagal pri nizki samopodobi, medvrstniškem nasilju, debelosti ter vzgojnimi in učnimi težavami."

Svetovalka in uporabnica psihoterapije Barbka Špruk pa spodbuja, naj poslanci podprejo dostopnost in brezplačno psihoterapijo, ter s tem prihodnost slovenskega duševnega zdravja.

Odločilno glasovanje

Sledi torej ključno glasovanje: zakon bo sprejet, če ga podpre vsaj 46 poslancev. Podporniki upajo, da bo odločitev omogočila širši dostop do psihoterapije za ranljive skupine, nasprotniki pa opozarjajo na resna sistemska tveganja in možnost poslabšanja varnosti bolnikov.

Čakalne dobe za psihoterapevtsko obravnavo so pri otrocih in mladostnikih izjemno dolge. Po podatkih ZZZS v posameznih regijah dosegajo tudi 600 dni, kar pomeni, da otrok na strokovno pomoč čaka skoraj dve leti.