Bruno Toič/Mors

Po podatkih Evropske obrambne agencije (EDA) se je poraba za obrambne raziskave in razvoj v EU povečala z 9 milijard evrov leta 2020 na pričakovanih 17 milijard evrov leta 2025. Podatki Eurostata, ki uporabljajo drugačno metodologijo, kažejo nižje številke, a kljub temu kažejo na več kot 25-odstotno povečanje med letoma 2018 in 2023, navaja Euronews.

Poraba za obrambne raziskave in razvoj je po podatkih EDA, prilagojenih na konstantne cene leta 2024, znašala 7,9 milijarde evrov leta 2005, do leta 2024 pa se je znatno povečala na 13,2 milijarde evrov.

Francija in Nemčija ustvarita tri četrtine porabe v EU

Francija ima največjo porabo za obrambne raziskave in razvoj v EU. Leta 2023 je v raziskave in razvoj obrambne industrije vložila 1,6 milijarde evrov. Tesno ji sledi Nemčija s 1,4 milijarde evrov. Skupaj sta ti državi porabili nekaj več kot 3 milijarde evrov (3,014 milijarde evrov) in predstavljata skoraj tri četrtine celotne porabe EU (74 odstotkov) na tem področju.

Tretje mesto z 378 milijoni evrov zaseda Španija, kar je enako 9,3 odstotke celotne porabe EU. Vendar pa poraba Španije ni zadovoljila bivšega ameriškega predsednika Donald Trumpa. »Oni so edina država, ki ni dvignila svoje številke na 5 odstotkov,« je dejal oktobra 2025. V drugem govoru je dodal: »Morda bi jih morali iskreno povedano vreči iz Nata.«

Euronews

Nizozemska in Švedska zaokrožata vrh

Seznam prvih petih dopolnjujeta Nizozemska in Švedska. Nizozemska je za obrambne raziskave in razvoj namenila 200 milijonov evrov, Švedska pa ji tesno sledi s 176 milijoni evrov. Skupaj sta leta 2023 predstavljali 9,2 odstotke skupne porabe EU. Italija, ena od štirih največjih gospodarstev EU, se s 73 milijoni evrov uvršča na sedmo mesto, za Norveško (136 milijonov evrov).

Šest držav EU je poročalo o ničelni porabi za obrambne raziskave in razvoj, šest drugih pa je porabilo manj kot 10 milijonov evrov.

Slovenija že predlani presegla 10 milijonov evrov investicij

Po podatkih statističnega urada je ministrstvo za obrambo lani za raziskave in razvoj namenilo 17 milijonov evrov, od tega je skoraj 12 milijonov evrov investiralo v zasebni sektor, dobra dva milijona v državni, 785.000 evrov pa v visokošolski sektor.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin je konec septembra za Delo povedal, da so slovenski obrambni projekti »v zadnjih fazah razvoja in smo tik pred industrializacijo«. Po letih nazadovanja je v zadnjih treh letih ministrstvu uspelo vzpostaviti bazo gospodarstva, vključene v grozd slovenske obrambne industrije, ki zdaj šteje okoli 140 članov.

V ključnih razvojnih projektih sodeluje več kot 250 gospodarskih družb, katerih produkti »se bodo lahko prodajali po konkurenčnejših cenah, kot jih ponujajo velike tuje obrambno-industrijske korporacije«. Poudaril je tudi, da morajo biti ključni projekti pripeljani do najvišje stopnje tehnološke razvitosti (TRL 9), kar pomeni komercializacijo, hkrati pa si ministrstvo prizadeva za zagotovitev, da bi se v prihodnje okoli 30 odstotkov obrambnih izdatkov porabilo za domačo industrijo.