GZS: Ogroženih je 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest
Pri Gospodarski zbornici Slovenije so zaskrbljeni zaradi rasti stroškov dela. Predlagajo več ukrepov.
Gospodarstveniki pri GZS so prepričani, da so nekateri ukrepi države, sami jih imenujejo »pritiski«, škodljivi za gospodarstvo. Podjetja morajo zaradi naraščajočih stroškov dela že zniževati investicije, dvigovati cene izdelkov in storitev, kjer je mogoče, mnoga pa razmišljajo tudi o zmanjšanju obsega poslovanja, selitvi dejavnosti v tujino ali celo zaprtju podjetij.
»Stroški dela za zaposlenega prejemnika minimalne plače so se v Sloveniji v samo pol leta dvignili za več kot petino, med drugim zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo in zimskega regresa ter zvišanja minimalne plače. Stroški dela v dodani vrednosti na zaposlenega pa sedaj dosegajo rekordno zgodovinsko raven,« opozarja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal.
Priznava, da je vlada sprejela nekaj koristnih ukrepov, a je hkrati gospodarstvu naložila »povsem nenačrtovane dodatne obremenitve ter v slovensko poslovno okolje vnesla nepredvidljivost in nestabilnost,« dodaja Nahtigal.
»Po ocenah analitske službe GZS je zaradi teh pritiskov izpostavljenih približno 16.000 podjetij in ogroženih več kot 66.000 delovnih mest, kjer je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo. Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi se uresničilo splošno in dodatno povečanje vseh plač v Sloveniji brez ustrezne rasti produktivnosti,« je opozorila generalna direktorica GZS in dodala, da je mogoče ohraniti socialni model in hkrati zagotoviti konkurenčnost gospodarstva le z dvigom produktivnosti in dodane vrednosti.
Posledice dviga minimalne plače
Dvig minimalne plače povečuje plačno uravnilovko, zmanjšuje motivacijo zaposlenih, otežuje zaposlovanje mladih ter vodi v podražitve storitev in izdelkov, je dejalglavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Navedel je podatek, da je po po več kot 20-odstotnem dvigu minimalne plače leta 2010 v štirih letih delo izgubilo več kot 60.000 zaposlenih. Pri tem je sicer priznal, da sta bila takrat tudi finančna kriza in padec v gradbeništvu, a dodal, da so tudi sedaj specifične okoliščine, med drugim visoki stroški za energijo, azijska konkurenca in izguba tržnega deleža evropskih proizvajalcev na tretjih trgih.
Predlagajo več ukrepov
Upravni odbor GZS vladi med kratkoročnimi ukrepi za blažitev bremen minimalne plače predlaga uvedbo subvencij za dejavnosti, kjer minimalna plača predstavlja velik delež stroškov, povečanje nepovratnih sredstev za digitalizacijo in avtomatizacijo procesov ter razbremenitev stroškov dela prek nižjih socialnih prispevkov delodajalcev.
Med srednjeročnimi ukrepi pa poziva k uvedbi razvojne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače, spodbujanju vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko inovacijskega sklada, vzpostavitev slovenskega podatkovnega prostora za industrijo ter pripravo novega nacionalnega načrta gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2035, v katerega naj se vključi čim več čim več ukrepov iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS.
