Profimedia

Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je včeraj sporočil, da bo bo socialnim partnerjem predlagal, da se minimalna plača poveča na 1000 evrov neto. Razlog za povišanje je v dvigu življenjskih stroškov. Minimalni življenjski stroški so se po izračunu ministrstva povečali za 18 odstotkov.

GZS ne deli pogleda ministrstva. »Sedanja napoved dviga minimalne plače bi dodatno negativno vplivala na javne finance,« je prepričan glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, ki sicer priznava, da je treba tistimi z minimalno plačo omogočiti dostojno življenje. Toda na GZS so pričakovali manjši dvig, takšnega v »smeri prehranske inflacije med 2,5 in 5,7 odstotka«. Predlog ministrstva pa pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka.

Življenjski stroški

Minister bo predlagal dvig minimalne plače na 1000 evrov neto

Podrobneje: »Minimalni življenjski stroški so se po s strani ministrstva predstavljenih podatkov v zadnjih treh letih povišali za 18 odstotkov. V istem obdobju je bila inflacija okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa se je povišala za 18,9 odstotka. Kot izpostavlja Gorenšček, bi zato moralo priti do usklajevanja minimalne plače zgolj z inflacijo, kot je bilo to običajno v zadnjih letih.« GZS sklene, da zato ne more pristati na »tako drastičen dvig minimalne plače«.

Jure Klobčar

To bi po njihovem negativno vplivalo na delovna mesta v podjetjih, ki že zdaj težko poslujejo. Opozarjajo tudi, da je minimalna plača 'mati vseh plač', zaradi katere se posledično dvignejo vse ostale plače, da se uravnilovka ne poveča dodatno. To pa lahko povzroči še večji pretres za gospodarstvo. Takšen dvig bi lahko negativno vplival tudi na javni sektor in javne finance.

Na posvetu socialnih partnerjev o uskladitvi minimalne plače, ki je predviden v januarju 2026, bodo delodajalci po Gorenščkovih besedah zagovarjali usklajevanje minimalne plače z inflacijo.

Minimalna plača

Slovence čaka višji regres: Toliko bi prejeli leta 2026